Danes, 7. julija 2026, nas je pogostila sveža upokojenka Anica Emili Podboj, dolgoletna učiteljica biologije v naši šoli. Ob sladkem slovesu smo se še enkrat ozrli na njeno pot, ki jemlje dih.
Anica je skozi vrata naše šole prvič stopila 26. februarja 2001. Vmes je minilo 25 let. V teh letih je bila mentorica študentom biologije, gradila je mostove do tujih zdravstvenih šol prek programov Erasmus in Leonardo da Vinci ter se neutrudno izobraževala. Ključno je prispevala ob rojstvu naše zdravstvene šole, ki letos praznuje 20 let: pomagala je pripraviti prve specializirane učilnice za zdravstveno nego, bila prva organizatorka praktičnega usposabljanja z delom in vzpostavila večino kontaktov s kliničnimi okolji. Temelji, ki jih je postavila, držijo še danes.
Svoje dijake je vodila do zavidljivih uspehov na tekmovanjih iz znanja biologije, do Proteusovih priznanj, uspehov na tekmovanjih Botaničnega društva in na Ekokvizu, omogočila jim je opravljanje biologije kot 5. predmeta na splošni maturi. V šolo je pripeljala tudi velikansko zbirko paličnjakov in živih listov – in z njo lekcijo, da se odgovornosti do življenja ne naučiš iz učbenika, ampak takrat, ko je živo bitje odvisno od tebe.
Največjo sled pa je Anica pustila s srcem. Na šolo je pripeljala prostovoljstvo – ne kot obveznost, ampak kot način življenja. Organizirala je srečanja in kulturne dogodke v domovih starejših, meritve vitalnih funkcij po lokalnem okolju, leta in leta prejemala priznanja Slovenske filantropije Sadeži družbe. Zaradi nje smo postali Simbioza šola. Prostovoljstva ni učila. Živela ga je. In mnogi dijaki so ga po njenem zgledu začeli živeti tudi sami.
Draga Anica, nisi bila samo del te šole. Bila si njeno srce. Želimo ti obilo lepih trenutkov z domačimi ter aktivno pokojnino – ker vemo, da pri tebi drugačna sploh ni mogoča. Vrata šole ti bodo vedno odprta.
Hvala ti. Srečno!
Kolektiv SGLZŠ Postojna
