Projekti

Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah

 

 

 

 

Projekt se izvaja v sklopu 3. Javnega razpisa za podukrep 16.9. Javni razpis se sofinancira iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

Osnovni podatki o projektu:

  • Naziv ukrepa: ukrep M16 – Sodelovanje
  • Naziv podukrepa: podukrep M16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost  ter izobraževanjem o okolju in hrani
  • Naziv projekta: Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah

Partnerji projekta:

  • VP: Kmetija Slavec, Knežak
  • P1: Dom starejših občanov Ilirska Bistrica
  • P2: Kmetija Mahne, Cerknica
  • P3: Kmetija Ranč solne, Ilirska Bistrica
  • P4: Spominčica-Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci, Ljubljana
  • P5: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Opis:

Projekt predstavlja sodelovanje med tremi kmetijami in tremi pravnimi osebami in sicer na področju zdravstvenega varstva. Projekt se osredotoča na ranljive skupine – invalidne osebe, otroke s posebnimi potrebami, starostnike in osebe z demenco ter njihove svojce.  Namen projekta je pomagati ranljivim skupinam pri vzdrževanju in urjenju kognitivnih funkcij. Ker je kmetija zelo raznolik  prostor, ki lahko nudi kvalitetno izvajanje vsebin, smo se odločili, da naredimo programe za kmetije na temo primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij in razvijemo pripomočke, ki jih bodo te kmetije lahko uporabljale pri izvajanju aktivnosti z obiskovalci in koristniki storitev na kmetiji, ki sodijo med ranljive skupine. Ta nova razvita dejavnost bo kmetijam predstavljala dodaten vir dohodka, razviti pripomočki pa bodo v korist tudi članom kmetij, ki sodijo v ranljive skupine. Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Združenje Spominčica in SGLŠ Postojna bodo pomagali kmetijam Slavec, Mahne in Ranč Solne razviti nov program, pripomočke ter člane kmetij usposobiti za uporabo pripomočkov in izvajanje programa.

Tekom projekta se bodo s sodelovanjem vseh partnerjev razvili pripomočki (10) za krepitev kognitivnih funkcij pri ranljivih skupinah, s poudarkom na pomoči dementnim osebam. Pri invalidnih osebah se bodo programi in pripomočki osredotočali na spodbujanje grobe in fine motorike, uporabo rok in dlani kot osnovnega orodja, spodbujanje sestavljenih gibov, ravnotežja. Z različnimi igrami se bo kombinirala motorika in razmišljanje, mišljenje. Pri otrocih s posebnimi potrebami se bodo z  razvitimi pripomočki razvijale kognitivne sposobnosti, prepoznave, kombinatorike, poznavanja števil in besed, povezovanja. Gre za spodbujanje nižjih kognitivnih nivojev, kot tudi višjih (kombinatorika, povezovanje). Ni zanemarljivo, da se obenem spodbuja fina motorika (igre). Pri tem poteka spodbujanje izražanja čustev, uporabo čutil, kombiniranje z občutenjem in prepoznavanjem predmetov in stvari na osnovi informacij, ki jo prejmejo na podlagi uporabe čutil.

Na podlagi prejšnjih izkušenj, predvsem na kmetiji Slavec in Mahne, smo ocenili, da je kmetija zaradi svoje pestrosti odličen prostor za izvajanje tovrstnih aktivnosti, ki jih bomo v projektu razvili in na kmetijah preizkusili skupaj s sodelujočimi ranljivimi skupinami, ki jih zagotavljajo partnerji.

Cilji projekta:

Splošni cilj: Preučitev možnosti za razvoj dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na področje zdravstva in sicer preučitev možnosti za izvajanje primarne preventive  za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin.

Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

  • usposobiti člane kmetij glede uporabe razvitih pripomočkov in dela z ranljivimi skupinami za namen urjenja kognitivnih funkcij
  • pripraviti analizo možnosti in pričakovanj kmetij, kar bo osnova za nabor primernih aktivnosti v povezavi z izvajanjem primarne preventive na področju zdravja
  • izdelati pripomočke za urjenje kognitivnih funkcij na kmetijah
  • izdelani programi na kmetijah za izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin z uporabo v projektu razvitih pripomočkov
  • evalvirati projekt ter na podlagi informacij evalvacije pripraviti analizo izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso in sicer v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • preko organizacije in izvedbe delavnice prenesti znanja in informacije na druge kmetije širom Slovenije,
  • Izdelati strokovno dokumentacijo o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh pripomočkov
  • razširiti rezultate projekta z uporabo različnih komunikacijskih sredstev,
  • krepiti diverzifikacijo dejavnosti na kmetij in ustvariti pogoje za ustvarjanje dodane vrednost na kmetiji.

Pričakovani rezultati projekta:

  • izboljšane kompetence članov kmetij za izvajanje programov,
  • oblikovanih in pilotno preizkušenih 10 pripomočkov na partnerskih kmetijah, za dementne, invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami,
  • pridobitev dovoljenja za opravljanje dodatne dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • vključitev oblikovanih pripomočkov in programov v ponudbo kmetij,
  • evalvacija projekta in analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
  • Izdelana strokovna dokumentacija o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh pripomočkov
  • na druge kmetije bo preneseno v okviru projekta pridobljeno znanje in izkušnje,
  • razširjeni rezultati projekta na različne ciljne javnosti.

Vrednost projekta: 74.989,31 EUR, financiranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Trajanje projekta: 20. 4. 2022–19. 4. 2024

Povezave:

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development

https://www.program-podezelja.si/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

 

EIP 16.2 – Žičnice in hiške: »Pilotiramo spravilo lesa z izboljšano mobilno gozdarsko žičnico in inoviramo nov način izdelave lesenih objektov iz manj vrednega lesa«

Namen projekta je izboljšanje gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb s poudarkom na žičnem spravilu s postavitvijo mobilnih gozdarskih žičnic na težje dostopnem terenu ter‍ inovativni način uporabe manj kakovostnega lesa za gradnjo malih lesenih objektov, ki hkrati omogoča manj kvalitetnemu lese dodati višjo vrednost.

Cilji projekta: razvoj oziroma izboljšava tehnologije spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico, razvoj novega načina izdelovanja malih  lesenih objektov, prenos znanja v prakso, razširjanje rezultatov projekta.

Partnerji projekta: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna – vodilni partner, Izidor Černigoj, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Podobnik, turizem in gostinstvo, Marjan Podobnik, s.p., Bojan Majdič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Vok, Melita Stegel – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Izobraževanje Tamara Urbančič, s.p., Gozdarski inštitut Slovenije, Medivar, Bogdan Plesničas s. p.

Projekt je sofinanciran s strani republike Slovenije in Evropske Unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (3. JR za podukrep 16.2. vrednost sofinanciranja znaša 74.661,62 €, od tega je delež sofinaciranja za SGLŠ do največ 49.411,55 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.


EIP 16.5 – Gozdni rob: »Plodonosni gozdni rob kot podpora ohranjanja vrstne pestrosti gozda v funkciji zagotavljanja ekosistemskih storitev«.

Namen projekta: ozaveščanje o ključnih znanjih in veščinah, povezanih z ohranjanjem in povečanjem biodiverzitete gozdnega roba (meja med gozdom in kmetijskimi površinami, ki predstavlja izjemno pester del gozdnega ekosistema) ter‍ varovanje in razširjanje gozdnega roba.

Cilji projekta: izdelava smernic za vzpostavitev, sanacijo,oblikovanje, gospodarjenje in vzdrževanje gozdnega roba z upoštevanjem različnihfunkcij (ekološka, gospodarska, socialna in estetska), ohranjanje in izboljšanje biotske pestrosti gozdnega roba, omejevanje razširjenosti invazivnih vrst, ozaveščanje o pomenu gozdnega roba strokovni in zainteresirani javnosti, povezovanje različnih znanj (raziskovalno-akademskega, strokovnega, uporabniškega), povečanje zaposlitvenih možnosti na podeželju, povečanje turističnega obiska vasi in rekreacijskih točk.

Partnerji projekta: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Beneficij d.o.o., Novinet d.o.o., Kmetije iz različnih regij:‍ 

Projekt je sofinanciran s strani republike Slovenije in Evropske Unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (3. JR za podukrep 16.5. vrednost sofinanciranja znaša 249.954, 42 €, od tega je delež sofinaciranja za SGLŠ do največ 37.003,80 €). Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

S SODELOVANJEM DO NOVEGA UČNEGA MODULA ZA KOMPETENTNO IZVAJANJE POMOČI NA DOMU

Partnerji v projektu:

  • Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, Slovenija
  • DEOS, celostna oskrba starostnikov d.o.o., Slovenija
  • Srednja Škola Čakovec, Hrvaška

Trajanje projekta:

  1. februar 2023–1. november 2024

Cilj projekta:

Glavni cilj projekta je izdelava novega učnega modula odprtega kurikula izobraževalnega programa Bolničar negovalec, oziroma nadgradnja obstoječega na SŠ Čakovec.

Opis projekta:

Šoli kot izobraževalni instituciji na področju zdravstva čutita družbeno odgovornost, da se odzoveta potrebam družbe in skušata olajšati življenje tako ostarelim, ki predstavljajo ranljivo skupino, kot dijakom, ki jih želita dobro pripraviti na področje dela, ki ga bodo opravljali.

Projekt namreč obravnava prilagajanje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja potrebam trga dela. Evropska unija se sooča s starajočo družbo v kateri bo vse več starajočih prebivalcev potrebovalo pomoč na domu. Gradnja domov za ostarele prebivalce namreč kmalu ne bo mogla več slediti potrebam, zato se pripravlja in v nekaterih državah že izvaja deinstitucionalizacija ostarelih.  Zato vse več institucij izvaja nego in pomoč na domu z različno usposobljenim kadrom. SGLZŠ izvaja triletni izobraževalni program Bolničar-negovalec v okviru katerega se dijaki usposobijo za kvalitetno izvajanje zdravstvene nege ne pa tudi pomoči na domu. Dijaki bolničarji-negovalci so se še pred nekaj leti zaposlovali v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov, v zadnjem času pa skokovito narašča potreba po kadru na trgu dela za izvajanje pomoči na domu.

Rezultat projekta bo izdelava smernic in učnih vsebin za poučevanje novega modula Gospodinjstvo za srednje poklicno in strokovno izobraževanje smer Bolničar-negovalec. Partnerji so se podali na pot izdelave novega, inovativnega izobraževalnega modula z namenom, da se ga izvaja že v šolskem letu 2023/24 in sicer sprva v odprtem kurikulu, v naslednjih letih pa v obveznem kurikulu. Ker na Hrvaškem nekatere šole že izvajajo izobraževanje v tej smeri, na terenu pa so vzpostavljeni “obiteljski domovi”, se je SGLZŠ povezala s Hrvaško zdravstveno šolo iz Čakovca za izmenjavo izkušenj in skupno izdelavo kvalitetnega novega modula izobraževanja v predvidenem obsegu 79 ur. Prav tako se je povezala z DEOS d.o.o., ki je opozoril na pomanjkanje ustreznega kadra za izvajanje nege in pomoči na domu.

Vsi trije partnerji bodo z medsebojnim sodelovanjem in glede na potrebe trga dela dosegli trajno spremembo v kvaliteti izobraževanja, ki mora slediti dogajanjem v družbi in se nenehno izboljševati. Ta projekt bo v času trajanja opolnomočil več kot 30 dijakov, jim omogočil izkušnjo sodelovanja s šolo iz druge države, jih ustrezno pripravil na trg dela in jim tako dal družbeno vrednost in potrditev.

Financiranje:

Projekt sofinancira Evropska Unija iz sredstev programa Erasmus +. Višina podpore: 60.000,00 €

 

Regenerativno kmetijstvo (RA). Inovativen pristop k blažitvi podnebnih sprememb s poučevanjem na več ravneh

Trajanje: 1. 2. 2022–31. 10. 2024

Partnerji v projektu:

  1. SZECHENYI ISTVAN UNIVERSITY Hungary
  2. Euracademy Association Greece
  3. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo, Slovenia
  4. Srednja gozdarska in lesarska sola Postojna, Slovenia
  5. South and East Cork Area Development CLG Ireland South-West (IE)
  6. Kisalföldi ASzC Veres Péter Mezőgazdasági és Élelmiszeripari Technikum, Szakképző Iskola és Kollégium Hungary
  7. GYMSM Gazdakörök Szövetsége Hungary
  8. UNIVERSITA DEGLI STUDI DI FIRENZE Italy

Financiranje: sredstva programa ERASMUS +, strateško partnerstvo, 248.326,00€

Spletna stran (nastaja in se dopolnjuje celotno trajanje projekta): https://regina-ra.eu/hu_HU/kezdolap

Vsebina:

Cilj projekta REGINA je spodbujanje uvajanja regenerativnega kmetijstva (RA) z medsebojnim povezovanjem izobraževanja na treh ravneh in različnih deležnikov ter  razširjanje učnih vsebin na pomembne deležnike v civilni družbi in na oblikovalce politik.

V tem kontekstu je cilj projekta izdelati učne vsebine na temo RA v 3 stopnjah izobraževanja, ki je povezano s kmetovanjem, in sicer v visokošolskem, srednješolskem izobraževanju in izobraževanju odraslih, z naslednjimi cilji:

  • Spodbujati načela in prakse RA širom po Evropi.
  • Raziskati in poročati o že obstoječih dobrih praksah RA v projekt vključenih držav.
  • Ugotoviti probleme in odnose, ki ovirajo nadaljnji razvoj RA.
  • Ugotoviti koristi RA za kmetije, ki morajo postati širše znane.
  • Izdelati knjižnico informacij o RA, ki se bo nenehno posodabljala.
  • Ustvariti nove učne vsebine na temo RA in jih preizkusiti na nivoju visokošolskega izobraževanja, srednjih šol in izobraževanja odraslih.
  • Izdelati in izvajati nove učne vsebine na temo RA z namenom opremiti bodoče agronome in strokovnjake s področja kmetijstva in naravovarstva z znanjem in veščinami, da postanejo kompetentni v izvedbi RA ter tako kmetom pomagajo prilagoditi njihove vsakodnevne prakse.
  • Oblikovati interdisciplinarno, digitalno odprto učno okolje za vse 3 ravni izobraževanja, ki vsebuje učne vire, ustvarjene v okviru projekta in katero ponuja možnosti interakcije z lokalnimi in nacionalnimi deležniki ter skupnosti kmetov.
  • Pripraviti in objaviti Priročnik o poučevanju RA, ki bo namenjen visokošolskim študentom in srednješolskim učiteljem,  svetovalcem ter drugim deležnikom s področja kmetijstva ter kmetom.
  • Razširiti rezultate projekta prek namenske platforme REGINA ter prek oglaševanja.

Namen projekta je izdelava vsebin  in metod poučevanja RA, ki bi se poučevalo na visokošolskem, srednješolskem nivoju ter učenju odraslih.

Učne vsebine, ki se bodo tekom projekta razvile in bodo v priročniku so:

  • Trajnost, blažitev podnebnih sprememb s pomočjo RA
  • Agronomski vidiki RA
  • Ekonomski vidiki RA
  • Socialni vidiki RA
  • Upravljanje tal, upravljanje habitatov vključno z metagenomiko tal in bioinformatiko, preciznim kmetijstvom, robotiko
  • Gojenje poljščin in dreves
  • Upravljanje travnikov, vrtnarstvo, prakse bogatenja biotske raznovrstnosti
  • Izmenjava informacij in izmenjava mnenj in izkušenj z deležniki in vrstniki – uporaba interaktivne platforme REGINA

Praktični moduli namenjeni srednješolcem bodo vsebovali naslednje vsebine:

  1. Setev/sajenje z minimalnim poseganjem v tla (npr. ohranitvena obdelava tal). Ta modul se bo ukvarjal s splošnimi vprašanji, predvsem z ustvarjanjem primerjave s tradicijo (oranje njiv)
  2. Upravljanje s plevelom in njivskimi ostanki. Strokovnjaki se morajo naučiti biologije plevelov, njihovih ekoloških funkcij in novih integriranih tehnik upravljanja. V modulu bodo predstavljena orodja za pomoč kmetu pri izbiri pravilnega ukrepanja.
  3. Celoletna pokritost tal s pokrovnim posevkom ali žetvenimi ostanki je eno od glavnih načel RA (kot navaja tudi FAO) in je temeljnega pomena za uspeh tehnike. To je praksa, ki je na splošno neznana, njena uporaba pa zahteva posebno znanje o uporabljenih vrstah, rokih setve in načinih nadzora. Predstavljena bo nova praktično metodo, ki jo bodo kmetje lahko zanesljivo uporabljali za merjenje pokritosti tal s pametnimi telefoni.
  4. Gnojenje in zaščita pridelka. V RA se spremeni pristop k gospodarjenju s pridelki: gnojenje je treba prilagajati glede na pridelke in pokrovne posevke, metode porazdelitve gnojil je treba pregledati in prilagoditi zemlji, ki se ne orje več. Učinkovitost rabe dušika bi se morala izboljšati, da se zmanjšajo izgube dušika (izpiranje, denitrifikacija).
  5. Kolobarjenje posevkov. Razvito bo praktično orodje za podporo odločanju za kmete ali prilagojena obstoječa orodja (npr. OSCAR; https://cordis.europa.eu/project/id/289277/reporting)

Praktični moduli namenjeni  izobraževanju odraslih bodo vsebovali naslednje vsebine:

  • Kratek uvod, ki pojasnjuje, kaj je RA,
  • Modul, ki pojasnjuje, kako je mogoče upravljati z zemljišči na način, ki je »naravi prijazen« in bogati biotsko raznovrstnost
  • Modul, ki pojasnjuje s primeri , kako je mogoče z RA doseči ublažitev podnebnih sprememb«
  • Modul, ki pojasnjuje uporabo platforme REGINA
  • Ekonomske koristi RA
  • Glavne težave, s katerimi se srečujete pri vsakodnevnem upravljanju kmetovanja RA
  • Tehnična vprašanja, ki igrajo pomembno vlogo pri kmetovanju RA, na primer:

– setev z minimalnimi posegi v tla (npr. ohranitvena obdelava tal)

– upravljanje plevela in njivskih ostankov

– neprekinjeno pokrivanje tal s pokrovnimi posevki in žetvenimi ostanki

– gnojenje in zaščita pridelka

– kolobarjenje

– uporaba mehanizacije

Neformalno učenje bo olajšano z vizualnim gradivom, ki bo dostopno v platformi REGINA.

Projekt EIP 16.5 – Podporni organizmi: »Ohranjanje skrivališč in bivališč podpornih organizmov za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanja naravnih virov in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč, v luči prilagajanja prihajajočih podnebnih sprememb«

Vodilni partner: 2Dom, d.o.o., so.p.

Projektni partnerji:

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Trajanje projekta: maj 2022 – maj 2025

Namen projekta

Poglavitni namen projekta je prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti na vseh ravneh (ekosistemski, vrstni in genetski), h krepitvi ekosistemskih storitev podpornih organizmov kot tudi habitatov ter zagotovitev večjega varstva biotske raznolikosti, ki poleg ohranjanja narave nudi kmetom različne koristi in posledično poveča njihovo ekonomsko varnost. Namen projekta je tudi razvijati smernice gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih za ohranitev in vzdrževanje biotsko in proizvodno raznovrstnih kmetijskih površin oz. območij s prisotnostjo podpornih – za kmetijstvo koristnih organizmov.

Cilji projekta:

  • Ohranitev, vzdrževanje in obogatitev različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo skrivališča in bivališča podpornih organizmov.
  • Umeščanje novih skrivališč in bivališč podpornih organizmov, s ciljem izboljšanja potencialov kmetijskih proizvodov.
  • Večja biotska raznovrstnost na genetski, vrstni, ekosistemski ter ekonomski ravni.
  • Povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov o pomenu skrivališč in bivališč podpornih organizmov za ohranjanje habitatov in vrstne pestrosti.
  • Predstavitev dobrih praks, ki bi lahko služile spremembi sistema kmetijskih subvencij.

Pričakovani rezultati:

  • Usmeritve za trajnostno vzdrževanje in vnovično vzpostavitev habitatnih tipov – bivališč in skrivališč podpornih organizmov.
  • Pregled podpornih organizmov ter njihovih bivališč in skrivališč.
  • Večja ozaveščenost različnih javnosti o pomenu podpornih organizmov za trajnostno kmetovanje
  • Izboljšano stanje habitatov, pomembnih za podporne organizme in posledično biotsko raznolikost.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  vrednost sofinanciranja znaša 248.951,34 €. Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 5. javnega razpisa za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

Erasmus+

SGLŠ Postojna je vključena v mednarodne projekte na evropski ravni več kot 15 let. V šolskem letu 2020/2021 je šola koordinatorica dveh Erasmus+ projektov ključnega ukrepa 1 (mobilnost učnega osebja in mobilnost dijakov). V projektu Kompetence za prihodnost bodo učitelji splošnih predmetov in vzgojitelji preko strokovnih tečajev in hospitacij pridobivali kompetence s področja novih, inovativnih metod in tehnik poučevanja z namenom integracije dijakov z manj priložnostmi, vpeljave bolj zdravega načina življenja, večjo motivacijo za učenje predmetov, ki niso vezani na stroko, zmanjševanje osipa dijakov ter izboljšave klime v šoli in dijaškem domu. V projektu Inovacije za uspešno šolo bo potekalo izobraževanje in usposabljanje učiteljev in tudi opravljanje PUDa za dijake s področja lovnega turizma, gozdne pedagogike, gozdarskega informacijskega sistema, strojne sečnje, procesne metodike, elektronskega vodenja evidenc, podporne terapije (udeleženci so dijaki in učitelji s področja gozdarstva, lesarstva in zdravstva). SGLŠ Postojna je tudi partnerica treh Erasmus+ projektov ključnega ukrepa 2 (projektno sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks).
V 2019 smo bili nagrajeni z nacionalnim priznanjem za najboljše prakse mobilnosti in mednarodnega sodelovanja – nagrado Jabolko kakovosti 2019.

Zdrava šola
Slovenska mreža zdravih šol se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Koordinatorica projekta v SGLŠ Postojna je Lara Hrvatin.

Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS)

Tudi v šolskem letu 2020/2021 smo vključeni v projekt EPAS. Letos sodelujemo že tretjič in nam v letošnjem turbulentnem šolskem letu predstavlja prav poseben izziv. Projekt omogoča  dijakom in učiteljem, da kot dijak ali mentor ambasadorja Evropskega parlamenta prevzamejo aktivno vlogo pri ozaveščanj o številnih možnostih, ki jih EU ponuja mladim.

Mentorici: Martina Klemenc in Tamara Fatur

Rastem s knjigo
Projekt »Rastem s knjigo« pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri ZBDS, Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev. Dijaki bodo knjigo prejeli ob organiziranem obisku knjižnice Bena Zupančiča Postojna. V knjižnici bodo zanje pripravili tudi program s predstavitvijo knjižnice, knjižničnega informacijskega znanja, avtorjev izbrane knjige in knjige same.

Prostovoljstvo
Prostovoljno delo dijakov v SGLŠ Postojna poteka v okviru projekta Sadeži družbe. V ta projekt je vključenih največ dijakov in dijakinj. Projekt poteka v sodelovanju s Slovensko filantropijo.
Vodila pri prostovoljnem delu – cilji:
– vključevanje v družbo in iskanje skupnih ter povezovalnih elementov med različnimi generacijami,
– vzpostavljanje občutljivosti za sočloveka, razvoj empatije in solidarnosti,
– gradnja zaupanja in dvig samopodobe dijakov,
– razvijanje odgovornosti,
– kvalitetna izraba prostega časa posameznikov,
– boljša kakovost življenja v lokalni skupnosti.

Dijakinje in dijaki opravljajo organizirano prostovoljno delo s starejšimi na domu, v domovih upokojencev, v varstveno delovnih centrih in društvih, ki vključujejo osebe s težavami v duševnem zdravju, v vrtcih, nudijo učno pomoč dijakom SGLŠ Postojna in osnovnošolcem v projektu Popoldan na cesti, sodelujejo v raznih dogodkih, ki jih organizira RKS, zdravstveni dom, osnovne šole, Občina Postojna ali druge občine, iz katerih so naši dijaki.

Botrstvo
V okviru projekta Botrstvo je bila našim dijakom odobrena finančna pomoč v različnih zneskih (po 150,00 €, 100,00 € ali 50,00 € na mesec za posameznega dijaka). Dijaki bodo za obdobje enega leta (od septembra 2020 do avgusta 2021) prejemali odobrena nakazila na naš transakcijski račun.

Šolski ekovrt
SGLŠ Postojna je vključena v projekt šolskih vrtov, ki je sofinanciran preko LAS med Snežnikom in Nanosom. Šolski ekovrt je orodje za privlačno in učinkovito vzgojo za trajnostni razvoj. Dijakom omogočamo možnost ustvarjanja in sodelovanja na ekovrtu kot sodobnem, interaktivnem učnem in vzgojnem pripomočku.

ESTER (Erasmus+)

SGLŠ Postojna kot partner sodeluje v KA2 projektu Erasmus+ ESTER, ki traja tri leta. Tema projekta je usposabljanje učiteljev/inštruktorjev na področju sečnje, spravila, strojne sečnje in arboristike. V projektu sodeluje kot vodilni partner Češka, kot partnerji poleg SGLŠ Postojna še Španija, Irska, Velika Britanija, Romunija, Nemčija in Slovaška. Projekt se je začel septembra 2019 z uvodnim projektnim srečanje katerega se je udeležil Andrej Čeč, ki je tudi koordinator projekta ESTER  v SGLŠ Postojna.

Pilotni projekt MBS (mladostniki brez spremstva)
SGLŠ Postojna izvaja pilotni projekt z namestitvijo do 28 MBS. Projekt je medresorski: MIZŠ, MNZ, MZ in MDDSZ.


Čar lesa

Šola se vsako leto prijavi na poziv za sodelovanje na razstavi izdelkov Čar lesa, ki promovira les in lesne izdelke.

 

EDUROAM

Eduroam (www.eduroam.siwww.eduroam.org) je evropski projekt, ki omogoča članom sodelujočih institucij brezžičen dostop do interneta na vseh sodelujočih institucijah. Za zaposlene to pomeni, da jim je internet dostopen na matični šoli, pa tudi med gostovanjem na katerikoli instituciji, sodelujoči v projektu Eduroam.

Uporabniško ime

Zaposleni za dostop uporabite uporabniško ime (v obliki username@sola-sglzs.si) in geslo svoje digitalne identitete. Na povezavi SIO.MDM lahko geslo tudi spremenite.

Navodila za Windows, Apple in Linux:

Navodila za Android:

Spisek sodelujočih institucij v Sloveniji je tukaj. Če ste v sklopu domače institucije uredili vse potrebno in se uspešno povezali v omrežje Eduroam, ob gostovanju ne potrebujete nobenega dodatnega dela – v območju signala Eduroam se lahko takoj povežete.

 

GOZDOVI IZOBRAŽUJEJO IN POVEZUJEJO VSE IN VSAKOGAR

Partnerji v projektu:
– Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, Slovenija
– Večstopenjska šola Opcine – Istituto Comprensivo con lingua d’insegnamento slovena Opicina
– Svetovanje, izobraževanje in oblikovanje Zdenka Žakelj s.p.
– Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna

Trajanje projekta: 1. marec 2023–1. december 2024

Cilj projekta: Glavni cilj projekta je oblikovanje in izvedba didaktičnih programov, ki se bodo izvajali v učilnici v naravi (gozdu) za otroke z manj priložnostmi, zlasti tiste z migrantskim/begunskim ozadjem in učnimi ter vedenjskimi izzivi ter usposabljanje učiteljev za izvedbo teh programov.

Opis projekta: Učne težave so v zadnjem desetletju postale pojem, o katerem je vedno več govora med učitelji, strokovnjaki in seveda tudi starši, za kar je odgovoren tudi način življenja preživet pred zasloni. Potrjeno je, da ima čas prebit v naravi številne pozitivne učinke na kognitivni razvoj in zdravje otrok. Igra v naravi stimulira otrokovo domišljijo, kreativnost, spodbuja kognitivno fleksibilnost, kapaciteto reševanja problemov, samodisciplino  in še mnogo drugega. Zato se vključeni partnerji soočajo z naraščajočo potrebo po učnih programih, prilagojenih za ranljive ciljne skupine otrok. Projekt naslavlja horizontalno prioriteto »Vključevanje in raznolikost na vseh področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa«, saj bodo didaktični programi gozdne pedagogike oblikovani tako, da bodo spodbujali vključevanje otrok z manj priložnostmi. Otroci z migrantskih/begunskim ozadjem in učnimi in vedenjskim izzivi se v učnem procesu soočajo z različnimi ovirami, ki so posledica jezika, različnih stresnih situacij (npr. vojna) ter različnih socialno-ekonomskih okolij iz katerih izhajajo. Te ovire otežujejo učenje, z oblikovanimi programi gozdne pedagogike želimo te ovire zmanjšati oz. odpraviti. Programi gozdne pedagogike bodo osredotočeni na otroke z migrantskim/begunskim ozadjem in učnimi in vedenjskimi izzivi ter tako prispevali k izboljšanju njihovega učnega uspeha. Hkrati pa bodo prispevali k izboljšanju njihovega počutja in duševnega zdravja. S projektom bomo nadalje prispevali k poklicnemu razvoju učiteljev. Izvajanje gozdne pedagogike namreč zahteva drugačne pristope od tistih, ki so namenjeni »klasičnemu« poučevanju v razredih. Hkrati pa so dandanes na voljo različne digitalne vsebine, tehnologije in prakse, ki so učiteljem manj poznane in se jih posledično ne poslužujejo. S tem namenom se bodo učitelji udeležili usposabljanja na temo gozdne pedagogike. Usposabljanje bo prilagojeno celovitemu pristopu učenja v naravi (gozdu) ter dela z opredeljenimi ciljnimi skupinami, ob uporabi digitalnih in inovativnih metod podajanja znanja.

Financiranje: Projekt sofinancira Evropska Unija iz sredstev programa Erasmus +. Višina podpore: 60.000,00 €

 

INOVATIVNA MEDNARODNA KNJIŽNIČNA USTVARJALNOST

Partnerji v projektu:

– Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, Slovenija
– I.S.I.S. – DIZ Jozef Stefan, Trst, Italija
– Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Slovenija

Trajanje projekta: 1. oktober 2023–30. junij 2025

Cilj projekta: Glavni cilj projekta je privabiti mlade v knjižnice, kajti tako v šolskih kot mestnih knjižnicah se opaža velik osip predvsem mladih. S projektom želimo inovativno nadgraditi knjižnično dejavnost in jo približati mladim preko:
– novih inovativnih programov kreativnega ustvarjanja (kreativno pisanje, likovne, literarne delavnice, bralni klub), igrifikacija v knjižnici, dogodki, potujoča razstava,
– uporabe digitalizacije pri predstavitvi in uporabi knjig (book trailerji),
– ustrezne opreme prostora, ki je blizu mladim (bralni kotiček),
– mednarodnem povezovanju za mreženje in spodbudo mladim,
– vključevanju priseljencev v aktivnosti knjižnice (potopisna predavanja, nabava literature z njihovim materinim jezikom) z namenom pomoči pri ohranitvi njihovega jezika in kulture.

Opis projekta: Sodelujoče knjižnice se soočajo z vse manjšim obiskom mladih. Knjižnica Šmarje pri Jelšah opaža, da se obisk mladih znantno zmanjša že pri osnovnošolcih, ko zaključijo 6 razred in vstopijo v tretjo triado osnovne šole. Vse tri knjižnice so se povezale z namenom, da skupaj ustvarijo inovativni ustvarjalni program, ki bo pritegnil mlade k večjemu obisku knjižnice in prebiranju knjig. Pri tem nameravajo tudi opremiti prostor, da bo mladim všečen ter nabaviti nekaj digitalnih pripomočkov in pripomočkov za igrifikacijo v knjižnici, ki naj bi pritegnili mlade. Mladi so tesno povezani z digitalizacijo zato je klasičen pristop k motiviranju za branje knjig in ustvarjanje vse manj uspešen. Projekt predvideva vključevanje digitalizacije v okviru katere bo za mlade izvedena tudi delavnica izdelave book trailerjev, ki naj bi pritegnili mlade k branju knjig. S pomočjo anket bomo ugotovili česa si mladi želijo, kar nam bo pomagalo pri oblikovanju novih inovativnih programov, ki jih bodo vse tri sodelujoče knjižnice izvajale tudi po zaključku projekta. Vse tri knjižnice imajo tudi potrebo po dodatni opremi, tako digitalni kot všečni opremi prostora za mlade (bralni kotiček). Vse tri knjižnice izražajo potrebo po mreženju in mednarodnem sodelovanju zaradi pridobivanja novih izkušenj in pristopov. Prav tako je pomembno sodelovanje z zamejskimi šolami, saj skupaj krepimo in ohranjamo slovenski jezik. Knjižnica SGLZŠ bi rada kupila tudi nekaj knjig v materinem jeziku priseljencev, ki jih gosti.
Rezultat projekta bo izdelana publikacija o izvedenih vsebinah v obliki priporočil za ostale knjižnice. Aktivnosti in vsebine, ki se jih bo tekom projekta preizkusilo in bodo prepoznane kot dobre, se jih bo vključilo v letni delovni načrt knjižnic in izvajalo tudi po zaključku projekta.
Projekt naslavlja horizontalno prioriteto »Vključevanje in raznolikost na vseh področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa« .

Projekt sofinancira Evropska Unija iz sredstev programa Erasmus +. Višina podpore: 60.000,00 €