V petek, 21. 3., se je šest predstavnikov SGLZŠ Postojna v Kromberku udeležilo odprtja prve taktilne galerije v Sloveniji, ki je namenjena slepim in slabovidnim, vsem ranljivim skupinam in ljubiteljem umetnosti. Gre za projekt Goriškega muzeja, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in v katerem je sodelovala tudi SGLZŠ Postojna.
Projekt je nastal v partnerstvu z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Naša šola je bila povabljena k sodelovanju na osnovi dobrih odnosov, ki jih gojimo z Goriškim muzejem, saj že nekaj let z dijaki lesarstva obiskujemo njihove restavratorske delavnice.
Mednarodna razstava z naslovom Umetnost onkraj vidnega je razdeljena na dva svetova. “Svet, ki obstaja” zajema prilagojene kopije, makete in tipne reliefe umetnin od antične Grčije do danes. Osem eksponatov so si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone, tri pa iz Muzeja Anteros v Bologni. Ostala tipna dela so nastala v sodelovanju s slovenskimi in tujimi galerijami, akademijami in srednjimi šolami, ki so ustvarili interpretacije in kopije vrhuncev slovenske in svetovne umetnosti. Drugi del, ki so ga poimenovali “Svet, ki nastaja”, pa je ustvarilo 17 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije in so umetnine naredili namensko za to razstavo. Umetnin se je tu dovoljeno dotikati, oziroma je celo priporočeno tipati, božati, občutiti. Galerija je odprta vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. Invalidi imajo prost vstop. Razstava bo na ogled do konca decembra z željo, da bi postala stalna.
Petkovega odprtja taktilne galerije se je udeležilo preko 250 gostov, predstavnikov in članov številnih društev in organizacij, ki združujejo osebe z različnimi ovirami, med drugimi britanska veleposlanica v Sloveniji Victoria Jane Harrison, prva slepa britanska veleposlanica, podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, zbrane pa je nagovorila tudi ministrica za kulturo, Asta Vrečko. Udeleženci smo dobili občutek, da smo del nečesa velikega, kamenček v mozaiku neke širše zgodbe, ki podira meje in vključuje drugačne. Kulturni program na odprtju so obogatile slepa dijakinja Zara Smrtnik, ki se je predstavila z avtorsko skladbo, slepa Mila Vučko je zaigrala na flavto, nastopila pa je tudi slepa plesalka Jana Führer v duetu s profesionalnim plesalcem Igorjem Sviderskim. Plesno glasbeni program je bil navdušujoč, pogovor z nastopajočimi pa spodbuden in navdihujoč.
S strani naše šole so dijaki programa mizar zdelali dve maketi. Železniški Solkanski most je samostojno izrisal in izdelal dijak 2. d Tibor Zadel (mentor: Marko Nabergoj, somentor: Peter Zadel). Osimski cestni Solkanski most so izdelali dijaki 3. d Oskar Rajh, Simon Škoberne, Luka Mihelčič (mentor: Marko Nabergoj, somentor: Špela Brenčič Šemrov) in bo na ogled tudi na razstavi gradu Kromberk ob 50-letnici Osimskega sporazuma in 40-letnici izdelavi mosta.
Obe maketi sta bili izrisani po originalnih načrtih s programskim orodjem AUTO CAD, elementi so bil izrezani iz vezanih plošč na šolski laser. Sledilo je lepljenje sestavnih delov v bloke, umestitev v prostor, površinska obdelava mosta (z akrilnimi barvami ali fasadno maso), izdelava pobočja (poliuretanska pena ali umetna trava) izdelava reke (akrilna barva ali epoksi smola). Posebna pozornost je bila namenjena izdelavi ograje po originalnih sestavnih delih, ki so jih našli v Soči po rušilnem bombardiranju mosta med 1. svetovno vojno. Simbolno vrednost smo na predstavitvi v Postojni, dodali s kosom granate havbice, ki ponazarja uničenje vojne v objektih in trpljenju ljudi, ki ga je pustila Soška fronta. Pri Osimskem mostu pa smo na tire pod cestnim mostom postavili lokomotivo v obliki ročnega skobljiča. Ta ponazarja znamenite solkanske mizarje in kasnejšo lesno industrijo, ki je nastala na tem območju pod blagovno znamko Meblo.
Gradili smo mostove, povezave med inštitucijami in odnose med dijaki, učitelji in drugimi zaposlenimi na šoli. Rušili pa smo zmotne predstave o nas in predsodke glede drugačnih.
Marko Nabergoj
