V naravo smo se na tridnevni spoznavni tabor med 19. in 21. junijem 2023 odpravili dijaki 1. a, 1. b in 1. z  ob izvir reke Obrh v vas Vrhnika pri Ložu, v Staro žago, ki je dediščina Benjamina Žnidaršiča, umetnika tetraplegika in direktorja zavoda za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin Ars Viva, ki nas je nadvse prijazno sprejel in gostil vse dni.

Še prej pa je bilo jutro …

In gruča 70 dijakov je z nabito polnimi nahrbtniki napolnila avtobusa, ki sta nas odpeljala do Stare žage. Po nastanitvi v žagi in kosilu smo se razdelili v skupine, vodja tabora Tanja je zapiskala na piščalko, naredili smo prvi taborni zbor in razložili taborna pravila in viteške zakone. Dijaki so ves čas taborjenja preživeli brez mobilnih telefonov, saj vitezi niso poznali modernih oblik komunikacije. Dijaki so bili namreč na tridnevnem viteškem urjenju – t.i. oprode in paži, ki so morali v treh dneh opraviti določene zadolžitve, da bi lahko pridobili plemeniti naziv in napredovali v viteze. Že je padla prva naloga: tekmovanje v kuhanju golaža. Vsaka skupina je morala nabrati dovolj lesa, zakuriti ogenj, pripraviti ognjišče in izdelati trinožnike iz leske in iz sestavin, ki so bile vsem skupinam skrbno odmerjene, skuhati krompirjev golaž v taborniških kotličkih. Vsi smo se podali v boj, fantje so pripravljali drva in izdelali trinožnike, dekleta so rezala čebulo in mešala sestavine v kotlu, sproti smo strategije izpopolnjevali in si delili primere dobre prakse ter med seboj sodelovali … in prav vsem je brez večjih težav uspelo skuhati čisto pravi golaž, ki je bil naša večerja. Komisija je jedi na koncu ocenila in zmaga je pripadla skupini Oklepi. Veselje je bilo veliko, kotličke pa smo do čistega pomazali s kruhom. Ker kuhanje golaža na ognjišču pri 30 °C ni mačji kašelj, so najpogumnejši poiskali ohladitev v prijetno osvežilnem Obrhu z 9 °C. Večer se je nadaljeval ob tabornem ognju s kitaro in harmoniko.

Nato je bil torek …

In že navsezgodaj smo se skupine Oklepi, Meči, Bodala, Sulice in Ščiti odpravili na orientacijski pohod do gradu Snežnik. Na poti so nas na kontrolnih točkah pričakali učitelji, ki so za dijake pripravili različne viteške naloge in izzive. Veličasten grad Snežnik smo si ogledali in pot nazaj v tabor vsi skupaj premagali peš. Po izjemno vročem dnevu se je Obrh tudi tokrat izkazal za prijetno ohladitev razgretih teles. Skuhali smo kosilo, pomili posodo in še preden smo si uspeli odpočiti, smo izbirali med delavnicami: izdelava loka, viteški izzivi, viteški spomin, izdelava lesenih piščalk, orientacija v labirintu. Vsaka od delavnic nas je naučila nove viteške veščine. Večer smo preživeli ob tabornem ognju, na katerem smo si spekli klobase ali hrenovke, ekipa deklet je neutrudno pekla palačinke. Z dovoljenjem učiteljev smo večer potegnili malo bolj pozno v noč …

In se je približal čas odhoda …

Pospravljanje, pakiranje, smeh, veselje ob misli na domači tuš (in uporabo mobilnega telefona) a hkrati žalost ob misli, da zapuščamo ta kraj, ki je med nami stkal nova in utrdil stara prijateljstva. Na poti domov smo se ustavili pri Benjaminu Žnidaršiču v vasi Podcerkev, kjer smo si ogledali letno gledališče, galerijo in mladinski hostel ter se zapeljali s prilagojenimi kolesi za invalide. V amfiteatru nas je obiskal pravi vitez, ki je izvedel povitezovanje in nekatere med nami povzdignil v plemeniti naziv, saj smo se izkazali in iz oprod napredovali v viteze Stare žage. Ostali ostajamo vitezi v urjenju. Naš gostitelj Benjamin je praznoval rojstni dan, zato smo priložnost izkoristili, da smo se mu zahvalili s pesmijo in se napotili domov bogatejši za spomine, ki ostanejo, in za misel:

da je v naravi človek res dober in preprost.

Vitezi in oprode Stare žage

Fotografije: SGLZŠ Postojna in Edvard Šega