Teče že enajsto leto, odkar je bil 16. oktober razglašen za evropski dan oživljanja in šesto leto, odkar se je dogodek razširil po obsegu sodelujočih držav in se preimenoval v svetovni dan oživljanja. Globalni akciji ozaveščanja oživljanja smo se tradicionalno pridružili tudi mi.
Letos so dijakinje in dijaki spoznali ali obnovili svoje znanje hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja; znanje oživljanja pa kot veščino ki rešuje življenja. Delavnice je izvedel učitelj zdravstva Dragan Babuder v okviru dogodka “Slovenija oživlja!”. Dogodek poteka v organizaciji Slovenskega reanimacijskega sveta (SloRS), Rdečega križa Slovenije, skupaj z območnimi združenji, Zveze študentov medicine Slovenije in Sekcija reševalcev v zdravstvu. Prav tako pri prikazih sodelujejo še številne partnerske organizacije.
Osrednji cilj vseh aktivnosti je ozaveščanje o pomenu hitre prepoznave ter ukrepanja v primeru srčnega zastoja in širjenje znanja in veščin temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja.
Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je namreč najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsaka deseta oseba, ki doživi srčni zastoj. Dejstvo je, da se srčni zastoji pogosto zgodijo doma, v službi ali na igrišču, med prijatelji, sodelavci, sosedi. Če bi očividci srčnega zastoja nemudoma pričeli z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja (TPO), še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili kar 2- do 4-krat več življenj. Možganske celice začnejo odmirati že 3 do 5 minut po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši.
