Komaj pričakovani sejem Austrofoma, ki spada med večje gozdarske sejme srednje Evrope, se je v letošnjem letu odvijal na smučarskem središču Semmering, ki leži blizu Mosta na Muri (Bruck an Mur) v Avstriji. Lepo vreme je dodalo lepe razglede in dan je bil popoln za obisk sejma. Kljub zgodnji uri odhoda ni bilo nobenih težav. Pričakovanja naših dijakov so bila visoka in so se tudi izpolnila.
Na štirikilometrski trasi je bilo kaj videti. Odmerjenih 4,5 ure za obisk pa se je tudi hitro obrnilo. Je bilo treba “kar stopit” in se nič kaj dosti zadrževati na razstavnih prostorih. Teh je bilo blizu 100. Lepo je bilo videti tudi glavne domače proizvajalce gozdarske opreme, ki so imeli kar nekaj zanimivih in konkurenčnih proizvodov.
Skozi kritičen pogled smo lahko zaznali nekaj smernic, ki nakazujejo razvoj gozdarstva v Avstriji. Posledično se te smernice pogosto prenašajo tudi v širši srednjeevropski prostor. Proizvodnja biomase je v polnem razcvetu in predvsem zgornji del sejmišča so prevladovali raznorazni mlini za izdelavo lesnih sekancev. Zmleli so vse, od vejevine in debel do štorov. Vključno z vraščenimi kamni med koreninami, pa jih ni dosti motilo. Poleg seveda spadajo tudi učinkoviti stroji za posek in spravilo oz. pripravo lesa za mletje. Vendar ni vse v strojih, napredek je tudi pri konjskem spravilu, ki služi kot dobra alternative na manjših površinah, kjer so tudi manjši sortimenti. No, povsem na koncu so razstavni prostori z izdelavo polen pokazali, da se “drva ne dajo” in bodo še ostajala vir obnovljive energije.
Številni stroji so pokazali svojo moč in uporabnost tudi v strmih terenih. Vsekakor so prikazali možnost ergonomičnega in učinkovitega dela, hkrati pa tudi realno sliko vplivov na gozdna tla in sestoj. Vsak stroj je lahko zelo učinkovit v določenih načinih gospodarjenja, ni pa za povsod. Poudarek je bil tudi na vzdrževanju gozdnih prometnic po zaključku gozdne proizvodnje. Deževni nalivi zahtevajo skrb, drugače se hitro pokažejo hudourniki.
Kot protiutež vsem strojem je bilo na tokratni Austrofomi zaznati bistveno večji poudarek sonaravnosti. Številni plakati so spraševali o pomenu gozda v ekološkem in socialnem vidiku. Tudi zgibanke imajo večji pomen na sonaravnosti in klimatskim spremembam odpornim gozdovom. Tudi nekaj konkretnih primerjav je bilo opaziti. V tem kontekstu lahko rečemo, da se obračajo v smer, katero naše gozdarstvo pelje že več kot 100 let.
Ob koncu smo se (z manjšimi zapleti zbiranja na avtobusih) vendarle zbrali v enakem številu kot ob prihodu in krenili proti Postojni. Vožnja je bila prijetna in zabavna. Vsekakor velja en velik hvala Nomagu, ki nam je zagotovil zadostno število avtobusov (kar dandanes ni mačji kašelj) in prijetnih šoferjev.
Topel večer je zaokrožil lep dan in sanje bodo vsekakor “ropotale”.
Gregor Češarek
