Lanski obisk tekmovanja v tehničnih gozdarskih disciplinah na Češkem nam je odprl novo možnost tekmovanj na visokem nivoju. Gozdarska šola v Krivoklatu ima dolgo tradicijo temovanj. Prvo gozdarsko tekmovanje za češke šole so organizirali leta 2005, nivo tekmovanja in spremljevalni program pa sta od takrat močno napredovala. Za organizacijo in izvedbo si res zaslužijo vse pohvale. Letošnje tekmovanje je bilo posebno tudi kot prvo tekmovanje pod novim vodstvom – s septembrom je vodenje šole prevzela ravnateljica.

Naša ekipa se je na tekmo dobro pripravila in čeprav so se v sredo, 26. 4., začele počitnice, smo se zjutraj prav nestrpno odpeljali na popotovanje do Krivoklata. Šlo je kar dobro, nabrali pa smo nekaj zamude, saj se avstrijske avtoceste popravljajo na dolgih odsekih, češke pa se pospešeno gradijo. Prišli smo ravno prav, da smo oddali motorne žage na pregled in v miru povečerjali.

Četrtkovo jutro je bilo napeto. Ugotovili smo, da bo moral ta dan Jan opraviti vse discipline, Maša pa samo podiranje. Prijateljsko druženje z drugimi ekipami je nekoliko razbijalo tremo. Sproščeni pogovori z avstrijskimi kolegi so bili zanimivi, strokovni in šaljivi. Tudi letos smo imeli nekaj medsebojne pomoči (hvala za posojeno zaščito meča).

Jan je pričel z obračanjem. Malce treme je botrovalo k (ne)premiku zaključnega gumba in je splavala sekunda. Pa matica tudi ni hotela na navoj … ampak rezultat je bil zadovoljiv. Z nekaj pomirjevalnimi besedami in osredotočenostjo na strategijo kombiniranega in preciznega reza, je Jan najprej odlično opravil s kombiniranim. Ta mu je vlil več zaupanja in se je dobro lotil še preciznega. Na tabeli tekmovalcev se je Jan pojavil na prvih mestih.

Janov uspeh je malce povečal tremo pri Maši. Psihična priprava in umirjanje živcev sta bila ključna. Maša se je suvereno lotila “štange” in romp … zgrešila za tistih 20 cm, ki smo jih všteli v popravek zaradi krivosti. Kljub temu je šlo za super rezultat. Če ne bi od navdušenja snela čelade, bi bila prva. Tako pa so ji kazenske točke dale trajno lekcijo, da se z motorno žago dela s čelado, od začetka do konca. Ta zadevica je postala “viralen hit” in smo jo čim prej spravili na “letošnji hec” (vsako tekmo je potrebno najti kakšno zadevo).

Kmalu za Mašo se je pri “štangah” znašel še Jan. Tudi on je opravil suvereno, čeprav je bil drog dokaj zavit. Količek je ostal nepoškodovan, čeprav je bilo blizu … ampak rezultat je bil odličen.

Za sprostitev smo opravili še malce spremljevalnih tekem, kjer je trener Marko ubral posebno tehniko meta sekire in pobral dober izkupiček točk. Po večerji smo še malo analizirali rezultate in se pripravljali (predvsem psihično) na nov dan.

Zajtrk je bil malce nervozen za Mašo, saj je imela kar zgodnji štart. Osredotočili smo se na discipline in ne čas, ter umirjeno začeli. Ogrevanje je bilo uspešno in ključno. Napetost je bila kar velika, saj je Maša kot edina tekmovalka vzbujala kar precejšnje zanimanje gledalcev. Obračanje je šlo gladko in pripravljena je bila na kombiniranega. Žal se je motorka odločila malce nagajati pri zagonu in na obrate so šli živčki, motorka pa ne. Končno je uspelo (vse znotraj odmerjenega časa) in lahko je pokazala kaj zna. Kolutka sta bila super odrezana. Sledil je še precizni, kjer je malce ponagajala drobna in mokra žagovina. Vseeno bolje malce večji ostanek kot urez v desko.

Sledilo je veselje, saj sta Jan in Maša po štirih disciplinah ohranila prvo in tretje mesto med posamezniki, skupno pa sta bila prva. Sledila je izbira taktike kleščenja.

“Ježi” so bili pripravljeni, kleščenje je šlo k koncu in v predzadnjem paru je klestila Maša. Šlo je gladko, umirjeno … na koncu pa se je izkazalo, da so trije štrclji vseeno malce previsoki. Rezultat je bil odličen, malce je ponagajal le spomin na včerajšnjo čelado … Ni časa za jamranje, na vrsti je Jan. Štartal je dobro, na koncu pa pustil dva štrclja. Žal je pri popravljanju enega reza naredil še korak.

Sledil je “končni obračun”, mi pa ta čas na kosilo. Slavnostno podelitev je nekoliko pokvaril rahel dež. Začeli so s posebno zahvalo edini tekmovalki – Maša je v zahvalo za pogumnost na tekmovanju prejela dišeč šopek tulipanov in velik aplavz. Nato so sledili rezultati disciplin. Bili smo zelo uspešni.

• Marko Grandljič, je pri metu sekire zasedel 2. mesto.
• Maša Kurent je pri kombiniranem rezu osvojila 3. mesto.
• Jakob Jan je dosegel 1. mesto pri kombiniranem rezu, 2. mesto pri podiranju, 3. mesto pri preciznem rezu in kot češnjo na torti zaključil tekmovanje kot najboljši posameznik. S svojim nastopom, pa si je prislužil tudi uradno vabilo, na češko državno sekaško tekmovanje.
• Skupaj sta Jan in Maša dosegla ekipno 2. mesto (Jan kot najboljši tekmovalec, Maša pa je zasedla zavidljivo 5. mesto).

Sledile so čestitke od vsepovsod, veliko veselje pa smo z dobro uvrstitvijo omogočili tudi znancu Jaromirju, ki z nami utrjuje slovenščino in se zelo veseli naših dobrih rezultatov. Ti so bili odlični, saj je bila naša najslabša letošnja uvrstitev 10. mesto pri kleščenju.

Tekmovalna samozavest in veselje ob rezultatih sta dobra popotnica za naprej.

Gregor Češarek