Na naši šoli smo letos na prav poseben način obeležili dva pomembna dneva – mednarodni dan gozdov in svetovni dan poezije. Dijaki zaključnih letnikov programov gozdar in gozdarski tehnik (3. c, 4. a in 4. b) so v šolskem parku slavnostno zasadili hrast dob ter tako nadaljevali dolgoletno šolsko tradicijo.
Sajenje drevesa simbolizira rast, trajnost in odgovornost do narave, hkrati pa povezuje generacije dijakov, ki za sabo puščajo živ spomin na svojo pot. Novo zasajeni dob bo sčasoma postal del šolskega prostora in priča njihovega znanja, truda in skupnih doživetij.
Ravnatelj Miha Uhelj je v svojem nagovoru poudaril pomen narave, znanja in skupnosti ter izpostavil, da prav njihovo prepletanje ustvarja temelje za odgovorno in uspešno prihodnost.
Dogodek je s strokovnim nagovorom obogatil prof. Leon Kernel, ki je izpostavil značilnosti hrasta doba – drevesa, ki uspeva v globokih, vlažnih tleh in razvije močan ter globok koreninski sistem. Dijake je spodbudil, naj v tem prepoznajo tudi življenjsko lekcijo: tako kot drevo potrebuje trdne korenine, tudi sami potrebujejo znanje, vztrajnost in vrednote, ki jim bodo omogočale stabilno rast in razvoj.
Posebno noto dogodku je dodal svetovni dan poezije, ki ga vsako leto praznujemo isti dan, tj. 21. marca. Dijak 4. b Bastian Grgorič je zbranim prebral pesem Drevo Tomaža Pengova. Poezija je tako na simboličen način dopolnila dogodek.
Drevo so zasadili predsedniki razredov kot izraz povezanosti, odgovornosti in vodenja svoje generacije. Zasajeni dob tako predstavlja več kot le drevo; je simbol prepleta narave, znanja in skupnosti.
Naj dob raste skupaj z njimi.
