Po koronskem premoru smo komaj čakali na gozdarska tekmovanja »v živo«. Gostitelji iz norveškega Kongsberga so pripravili prijeten poligon za poznavanje gozda in tehnične discipline. Odsotnosti tekmovanj v živo je doprinesla nekaj malega težavic pri izvedbi, ampak se je na koncu vse izšlo po planu.
Trenerja Janez in Gregor sva se na Norveško odpravila malce prej, saj je bilo potrebno dostaviti vso tehnično opremo za ekipo. Kombi je lepo pobiral kilometre in »kmalu« sva v Oslu pobrala še tekmovalce in Petro, ki so izbrali potovanje z letalom. Nekaj zastojev v Oslu nam je skrajšalo aklimatizacijski čas, je pa dooooolg dan (temni mrak nastopi okrog pol enih zjutraj) omogočil hiter pogled v gozdove kljub pozni uri. Pripravili smo se na prvi del tekmovanja.
Četrtek je bil dan za gozdni poligon (forestry course), kjer je ekipo čakalo 16 postaj z različnimi nalogami. Nekaj je bilo zapletenih, kar je ob dolžini dobrih štirih kilometrov in vročemu sončnemu dnevu predstavljalo kar težaven oz. zahteven poligon. Po kosilu v gozdu so se ekipe odpravile na ogled v rudnik srebra, večerja pa je bila v znamenju mednarodnega večera. Tekmovalci so uživali, vodje ekip in trenerji pa s(m)o imeli predvsem delovne naloge glede izvedbe tekmovanja. Ko smo dobili informacijo o doseženih točkah na gozdnem poligonu, smo bili glede na videno težavnost zadovoljni. Kaj pa prinesejo pridobljene točke, pa nismo vedeli, saj je vsaka ekipa dobila le svoj seštevek.
Petek se je začel z nekaj zamude zaradi tehničnih težav, teh pa ni imelo sonce, ki je lepo »žgalo« cel dan. Po otvoritvi tekmovanja se je dobro začelo in ropot motork je odmeval po mestu Kongsberg. Vsi naši tekmovalci in tekmovalka, so se dobro držali in pridno zbirali točke. Konec dneva je kazal kar dober izkupiček točk. Sprejeti je bilo treba taktiko za sobotno kleščenje.
Sobotno jutro je bilo malce manj napeto, saj je bil štart kleščenja šele ob 10. dopoldan. Poligon je bil pripravljen, naši pa tudi. Klestili so med zadnjimi. Najprej je pričel Jakob, nato Tomi. Za njima je svoje veščine kleščenja pokazala Maša. V zadnji četverici tekmovalcev pa sta klestila še Aljaž in Mark. Čeprav smo na kleščenju že marsikaj pridobili, smo tokrat na tej disciplini zbrali nekaj manj točk. Žal je bilo nekaj napakic, ki pa hitro prinesejo minus točke.
Sledilo je umirjanje misli in kosilo. Nekaj prostega časa je ostalo za ogled mesta, nato pa urejanje za zaključno prireditev, ki pokaže merodajne rezultate.
Začeli smo s tehničnimi disciplinami.
Menjavo verige in obračanje letve je med našimi najbolje opravil Mark Truden in dosegel 3. mesto.
Pri kombiniranem rezu se je izkazal Jakob Jan, ki je dosegel 3. mesto. V isti disciplini se je dobro znašla tudi Maša Kurent, ki je med konkurenco deklet osvojila 2. mesto.
Kako je potrebno odrezati precizni rez, je pokazal Tomi Celin in zmagal – 1. mesto.
Da nam gre dobro pri podiranju dreves, so pokazali trije, v fantovski konkurenci sta dosegla Mark Truden 3. mesto in Aljaž Raspor 2. mesto. Med dekleti pa je Maša Kurent zmagala – 1. mesto.
Prišel je čas za najboljše posameznike v tehničnih disciplinah – Aljaž Raspor je dosegel skupno 3. mesto. Maša Kurent pa med dekleti skupno 2. mesto.
Po navdušenju in veselju, smo pričakali še ekipne rezultate. Nestrpno smo čakali in v glavi premetavali točke … in dočakali poziv na oder. Naša fantovska ekipa je dosegla skupno 3. mesto v tehničnih disciplinah. Maša, ki je tekmovala v mednarodni ekipi deklet, pa je dosegla 2. mesto. Ko pa so nas na oder poklicali še enkrat, smo dobili res dobro dozo veselja. Zbir točk iz četrtkovega poznavanja gozda (forestry course) nam je prinesel 3. mesto. Na enako uvrstitev je prišla tudi Maša z mednarodno ekipo deklet.
Začeli smo seštevati točke, vedeli smo, da gremo na oder tudi glede skupne uvrstitve (tehnične dicipline + poznavanje gozda). Na oder so nas poklicali za ekipi Nemčije in postalo je jasno, da smo dosegli skupno 2. mesto in postali evropski podprvaki. Ravno tako je naslov evropskih podprvakov dosegla mednarodna ekipa deklet z Mašo, ki se je izkazala kot vrhunska tekmovalka v gozdarskih veščinah.
Gregor Češarek
