Dijaki 3. a in 3. z so si 24. januarja v SNG Nova Gorica ogledali predstavo Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. V predstavi so lahko skozi prvoosebno pripoved spoznali razmišljanje in doživljanje osebe z aspergerjevim sindromom, ki ga ovira predvsem pri sporazumevanju in interakcijah z drugimi ljudmi.
Uprizoritev je bila dijakom všeč, predvsem so izrazili navdušenje nad igro glavnega igralca, ki igra petnajstletnega Christopherja z avtizmom.
Po predstavi so si ogledali še zaodrje gledališča ter spoznali postopek nastajanja gledaliških predstav ter različne poklice, ki pri tem sodelujejo. Ugotovili so, da je potrebno veliko truda in dela, da lahko dramsko besedilo zaživi tudi na odru.
Nekaj vtisov dijakov:
V igri na zelo nenavaden in globok način prikažejo čustva in dojemanje sveta glavnega lika. Fascinirali so me zvočni efekti ter izvrstna koordinacija igralcev. Telesa igralcev se premikajo v najbolj vsakdanjem smislu, a so obenem globoko izrazna. Stoli, ki so glavni deli scenografije, se pojavljajo v skoraj vsakem prizoru. Kot gledalec lahko rečem, da se zelo zazna, koliko truda in vaje je bilo vložene v izvedbo, saj je vse zelo premišljeno. Gledališka predstava je bila vsekakor nekaj posebnega.
(Arno Avsec, 3. z)
Predstava se mi je zdela zelo zanimiva, saj mi je bil všeč način igranja ter kako je bila predstavljena tema, ki je nihče dobesedno ne pove – da ima glavni igralec avtizem. Najbolj se mi je v spomin vtisnil prizor, ko Christopher Boone najde pisma od mame pod očetovo posteljo. Bila sem šokirana in ostala sem brez besed. Christopher je mislil, da je njegova mama mrtva, saj mu je oče tako povedal. V resnici ju je Christopherjeva mama zapustila zaradi drugega moškega in se preselila v London. Med predstavo se mi je zdelo nenavadno, ko ni prizora pogreba mame ali pa vsaj, da bi se oče in Christopher poslovila od mame.
(Lana Janjić, 3. z)
