SGLŠ Postojna je bila soorganizatorica tridnevne konference na temo regenerativnega kmetijstva, ki jo je organizirala EuroAcademy. Konference se je udeležilo 41 udeležencev iz 17 držav. 17 predavateljev je predstavilo prispevke o ogroženosti kmetijskih tal v posameznih državah, predstavili pa so tudi možnosti regeneracije le-teh.
Udeleženci so med drugim pohvalili tehnično podporo, ki jo je izvedla Tamara Urbančič iz SGLŠ Postojna, saj je Slovenija ena redkih držav v EU, ki nudi uslužbencem v izobraževanju neomejen kvaliteten ZOOM (večina EU držav ne more izpeljati takšne konference). Pohvala pa je bila izrečena neposredno tudi SGLŠ Postojna za odlično povezavo in tehnično brezhibno podporo konferenci. Osrednja tema 19. poletne akademije je bila »Kako se lahko podeželske skupnosti zavežejo k trajnostni prihodnosti z izvajanjem regenerativnega kmetijstva?«. Udeležence je nagovoril tudi naš minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek.
Nagovor ministra dr. Jožeta Podgorška, torek 7. 9. 2021
Spoštovane udeleženke in udeleženci poletne akademije, lepo pozdravljeni!
Iskreno sem vesel, da vas lahko nagovorim ob začetku tridnevne poletne akademije.
V današnjem času se kmetijstvo sooča s številnimi podnebnimi in okolijskimi izzivi, ki zahtevajo premik v razmišljanju in odmik od ustaljenih kmetijskih praks ter večjo ambicioznost pri zmanjševanju negativnih vplivov kmetovanja na okolje. Te usmeritve vključuje tudi SKP po letu 2023, ki temelji na Zelenem dogovoru, Strategiji »od vil do »vilic«, Strategiji za biotsko raznovrstnost, Metanovi strategiji in drugih programskih ter strateških dokumentih EU. Pri tem velja izpostaviti, da je eden od možnih odzivov na spreminjajoče se razmere tudi regenerativno kmetijstvo.
Ko govorimo o regenerativnem kmetijstvu, je treba poudariti, da gre za celovit pristop k ohranjanju in obnovi kmetijskih sistemov. Regenerativno kmetijstvo se osredotoča na regeneracijo zgornje plasti tal, povečanje biotske raznovrstnosti, izboljšanje zračno-vodnega režima v tleh, izboljšanje ekosistemskih storitev v okviru kmetovanja, kroženje hranil, povečanje odpornosti na podnebne spremembe in krepitev vitalnosti in rodovitnosti kmetijskih tal in še bi lahko naštevali.
Ukrepov regenerativnega kmetovanja je več in so različni, vsi pa so odvisni od lokalnih pedoloških, klimatskih in zgodovinsko pogojenih razmer. Regenerativno kmetijstvo je trajnostno, vključuje pa najmanj štiri temeljna pravila, kot so: čim manj posegov v tla, pestrost kmetijskih rastlin in kolobarjenje, stalna pokritost tal in ustrezne živinorejske prakse (npr. prosta reja, paša živali).
Trajnostne načine kmetovanja izpostavlja tudi Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«, ki med drugim posebno pozornost namenja prav skrbi za ustrezno in dolgoročno kakovost tal kot naravnega vira in osnove kmetijske pridelave, ohranjanju biotske raznovrstnosti in obvladovanju podnebnih sprememb.
Ker se na ministrstvu zavedamo pomena ohranjanja in izboljšanja kmetijskih tal, z ukrepi kmetijske politike že v programskem obdobju 2014 – 2020 podpiramo nadstandardne sonaravne, trajnostne kmetijske prakse, ki prispevajo k ustreznemu gospodarjenju s tlemi.
Ministrstvo bo trajnostne oblike kmetovanja še naprej spodbujalo tudi z intervencijami Strateškega načrta SKP 2023–2027:
- s shemo za podnebje in okolje,
- s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi plačili,
- z ekološkim kmetovanjem in
- s skrbjo za dobrobit živali.
Če povzamem, ministrstvo bo tudi v novem programskem obdobju 2023 – 2027 z navedenimi intervencijami kmetijske politike spodbujalo izvajanje praks regenerativnega kmetijstva in s tem prispevalo k nadaljnjemu razvoju trajnostnih načinov kmetovanja in večjim možnostim za preživetje kmetij.
Vsem udeleženkam in udeležencem poletne akademije želim zavzeto spremljanje programa.
Hvala za vašo pozornost in ostanite zdrav
i.