OBČINSKI PRAZNIK

Občinski praznik ima Postojna 23. aprila, na dan, ko je minerski vod 31. divizije leta 1944 s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami.

April 1944. Nemcem je tiste čase že marsikje v Evropi trda predla. Vse jim je šlo nekako po zlu. A v Postojni so se vse dotlej počutile kar varne. Vse do tistega aprila 1944 so se popustili kot turisti. V Postojno so prišli že pred zlomom Italije, po 8. septembru pa so jo imeli trdno v rokah, saj so se natančno zavedali, da pelje skoznjo prastara in zanje prav življenjsko pomembna pot, cesta, železnica, ki je nikakor niso smeli spustiti iz rok, niti za trenutek. Tisti april pa je postal bolj in bolj razgiban. Vrstile so se številne partizanske akcije.

Nemcev je bilo tedaj v Postojni, kakih 400, kakih 200 Mongolcev, okoli 250 belogardistov. V Postojnski jami pa so si uredili »nedopovedljivo varno« skladišče letalskega bencina, ki ji je tedaj, leta 1944, pomemben kot kri. In aktivisti so ga »zavohali«. Odločili so se, da mora bencin zgoreti. Skleni so, da je potrebno pripraviti preudarno, natančno diverzantsko akcijo.

Skrbno načrtovana akcija, je bila izvedena 23. aprila 1944. »Kako so bili Nemci tistega dne presenečeni, ko je iz jame zabobnelo in je skozi glavni vhod bruhnil oblak smrdljivega črnega dima«, so pripovedovali aktivisti. Potem je še gorelo sedem dni, viden je bil daleč naokoli, do Vipavske doline in na vzhod. Podzemske eksplozije so širši okolici naznanile, da je dobljena še ena velika bitka za svobodo.

(Vir: povzeto po: Silvo Fatur, Ljudje in kraji ob Pivki, Kulturna skupnost Postojna, maj 1975) 

27. APRIL – DAN UPORA PROTI OKUPATORJU

V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju.

Deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji, je bila v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani že 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF).

Ustanovnega sestanka OF so se udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler v imenu Komunistične partije Slovenije, Josip Rus v imenu sokolov, Tone Fajfar v imenu krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar v imenu slovenskih kulturnih delavcev. Delovala je na vsem Slovenskem etničnem ozemlju, tudi na Koroškem, Primorskem, v Benečiji in Porabju.

OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trošenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 pa tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.

Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki so si od začetka prisvojili idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa so zaprli pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te so s komunističnim tonom označili za sovražnike naroda.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 je po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je imel poverjeništva, komisije in institute. Ta je 5. 5. 1945 izdal tudi zakon o narodni vladi in jo imenoval v Ajdovščini. Povojna naslednica OF je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL); vanjo se je preimenovala leta 1953. (Vir: povzeto po STA)

Prvi maj – praznik dela

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik.

1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev je bilo obsojenih na smrt.

Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni. Kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948. Proslavljali so ga s paradami in množičnimi povorkami, s streljanjem častnih salv, športnimi prireditvami.

Še vedno se je ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer praznika, na praznika dan pa so se ljudje udeležili množičnih srečanj na tradicionalnih prvomajskih delavskih shajališčih. Večina običajev se je obdržala vse do danes.

 

Delavske pravice in delavski boj v 21. stoletju?

 

Delavske pravice niso samoumevne. Le organizirano, kolektivno, s številčno močjo je mogoče kaj doseči.

Pogosto je problematika plačila za delo povezana tudi z delovnim časom. Ta prepogosto presega osemurni delovnik, katerega uzakonitev so leta 1886 zahtevali delavci v Chicagu, česar se še danes spominjamo s praznovanjem praznika dela 1. maja. Še več, nove tehnologije in komunikacijske poti brišejo meje med delovnim in prostim časom, saj omogočajo stalno povezavo med delodajalcem in delavcem ter s tem postavljajo nove izzive za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in terjajo nove načine omejevanja delovnega časa. 

 

Skupne točke delavstva

 

Vprašanje torej ni delavske pravice in delavski boj da ali ne, temveč kako delavstvo v 21. stoletju organizirati, da se bo postavilo po robu poskusom zmanjševanja delavskih pravic in izborilo nove pravice kot odziv na izzive, ki jih predenj prinaša nov čas. Za to pa je treba tudi identificirati skupne interesne točke, ki bi povezale delavce. 

 

Vir: Delo 29. april 2015, ogled 20. 4. 2020

5. MAJ – USTANOVITEV PRVE SLOVENSKE VLADE

5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni

Zakaj v Ajdovščini?  Simbolično, v spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji.

Ozemlje, na katerem je bila razglašena ajdovska vlada, je tedaj še spadalo pod Italijo, z razglasitvijo je nova oblast jasno izrazila svoje zahteve po priključitvi ozemlja jugoslovanski državi. Predsednik vlade je tako postal Boris Kidrič, podpredsednik je bil Marijan Brecelj. Vlado je sestavljalo še devet ministrov in ena ministrica.

Ustanovljena je bila v Bratinovi dvorani, ki je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prenovljena, v letu 2005 pa tudi preimenovana v Dvorano prve slovenske vlade. (vir: uradna spletna stran O Ajdovščina in RTV Slovenije)

Sedaj, ko si v tem šolskem letu spoznal/a vse državne in dela proste dneve v Sloveniji, se pomeri v kvizu spodaj. Ali veš, zakaj praznuješ?

REŠI KVIZ