Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna

Virtualna predstavitev

Primarna preventiva / Podporni organizmi / Žičnice in hiške / Gozdni rob / Mejice / APITT / Ekokrog / Mišek Bami / GOZD-TURIZEM-ZNANJE-TRAJNOST / BIO OGLJE

EIP 16.5 – Gozdni rob: »Plodonosni gozdni rob kot podpora ohranjanja vrstne pestrosti gozda v funkciji zagotavljanja ekosistemskih storitev«.

Namen projekta: ozaveščanje o ključnih znanjih in veščinah, povezanih z ohranjanjem in povečanjem biodiverzitete gozdnega roba (meja med gozdom in kmetijskimi površinami, ki predstavlja izjemno pester del gozdnega ekosistema) ter‍ varovanje in razširjanje gozdnega roba.

‍Cilji in pričakovani rezultati projekta:
–    izdelava smernic za vzpostavitev, sanacijo, oblikovanje, gospodarjenje in vzdrževanje gozdnega roba z upoštevanjem različnih funkcij (ekološka, gospodarska, socialna in estetska),
–    ohranjanje in izboljšanje biotske pestrosti gozdnega roba ter povečevanje izbora hrane za divje živali,
–    omejevanje razširjenosti invazivnih vrst,
–    ozaveščanje strokovne in širše zainteresirane javnosti o pomenu gozdnega roba, trajnostni rabi ter uporabnosti naravnih plodov na kmetijskih gospodarstvih,
–    povezovanje različnih znanj (raziskovalno-akademskega, strokovnega, uporabniškega),
–    povečanje zaposlitvenih možnosti na podeželju,
–    zmanjševanje degradacij v prostoru z izvajanjem sanacijskih ukrepov (rekonstrukcije gozdnega robu),
–    vključevanje /oblikovanje gozdnega robu kot soustvarjalca prostorske identitete in poudarjanje ambientalne vrednosti,
–    povečanje turističnega obiska vasi in rekreacijskih točk.

Partnerji projekta: 

– Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, 

– Kmetijski inštitut Slovenije, 

– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 

– Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 

– Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,

– Beneficij d.o.o.,

– Novinet d.o.o., so.p.

 

Kmetije iz različnih regij:‍ 

Projekt je sofinanciran s strani republike Slovenije in Evropske Unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (3. JR za podukrep 16.5. vrednost sofinanciranja znaša 249.954, 42 €, od tega je delež sofinaciranja za SGLŠ do največ 37.003,80 €). Projekt se izvaja v obdobju 17. 6. 2020–17. 6. 2023.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

REZULTATI PROJEKTA

Tekom izvajanja projekta smo preučili, v praksi testirali in v sklopu različnih dogodkov s širšo javnostjo delili smernice za gospodarjenje z gozdnim robom. Na partnerskih kmetijskih gospodarstvih smo oblikovali naravne, vrstno bogate in estetske gozdne robove, ki kot taki predstavljajo številnim vrstam pomemben habitatni tip. Za uspeh in trajnost rezultatov so še posebej v luči posledic podnebnih sprememb ključna načrtna in ažurna varstveno-gojitvena dela na sadikah.

Več o rezultatih projekta:

https://sglzs.si/2023/06/zakljucki-in-rezultati-projekta-plodonosni-gozdni-rob/

https://sglzs.si/2023/06/plodonosni-gozdni-rob-predstavitev-rezultatov-projekta/

EIP 16.5 – Mejice: »Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev«

Vodilni partner: Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta: dr. Tine Grebenc

Projektni partnerji:

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Trajanje projekta: maj 2021 – maj 2024

Namen projekta

Ozavestiti in usposobiti deležnike, predvsem kmetijska gospodarstva ter strokovno in laično javnost o znanjih in veščinah vzpostavljanja in ohranjanja mejic, ki predstavljajo enega izmed najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnico kmetijskega prostora. Vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic bo prispevala k zagotavljanju visoke ravni biotske raznovrstnosti kmetijskih gospodarstev in boljšo izrabo ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo.

Cilji projekta

Razvoj novih in sodobnih rešitev na področju vzpostavljanja in vzdrževanja mejic, ki bodo bistveno prispevale k večanju vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter zmanjšanju in blaženju vpliva podnebnih sprememb na širše okolje. Izboljševati trenutno stanje mejic in dolgoročno povečevati dobrobit za njihove lastnike skozi aktivnosti ozaveščanja, rednega usposabljanja deležnikov ter z oblikovanjem sodobnega in večnamenskega modela upravljanja mejic.

Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:

  • zadostna najmanjša vrstna pestrost mejic,
  • preprečevanje razširjanja ali zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
  • spodbujanje in zagotavljanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.

Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:

  • proizvodnjo pestrega nabora dobrin (medonosnost, sadje/plodovi, gobe),
  • druge funkcije, kot so ohranjanje vrstne pestrosti, opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev in ohranjanje genske raznovrstnosti,
  • zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnažil ter zadrževanje vode v tleh,
  • zmanjšanje erozije,
  • vezava ogljika v tla,
  • ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam), vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm) in Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/).

Doseženi rezultati projekta EIP 16.5 Mejice

Triletni projekt EIP 16.5 Mejice, zaključen maja 2024, je prinesel pomembne rezultate pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, tradicionalnih kulturnih vzorcev slovenskega podeželja in izboljšanju ekosistemskih storitev. Na šestih lokacijah smo zasadili ali obnovili mejice z več kot 720 rastlinami različnih vrst, pri čemer je mikorizacija sadik z
avtohtono vrsto gomoljike izboljšala dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Mejice so povečale biodiverziteto, zaščito tal in voda ter nudile zavetje in hrano za divje živali. Inovativni pristopi so omogočili večjo pridelavo medu in plodov ter boljšo zaščito pred vetrom.

Razvili in preizkusili smo uspešen model za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic na šestih kmetijskih gospodarstvih. Izvedli smo usposabljanja, delavnice in javne predstavitve, ki so povečale zavedanje in znanje o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Mejice so povečale možnosti za turistične, športne in rekreativne dejavnosti ter prispevale k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Na začetku projekta smo ocenjevali začetno stanje kmetijskih gospodarstev in popisali rastlinske vrste, kar je služilo kot osnova za nadaljnje načrtovanje in ukrepe.

Projekt je dokazal, da mejice niso le elementi biodiverzitete, temveč tudi pomemben ekonomski vir, ki spodbuja trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

Več o rezultatih si lahko preberete na povezavi.

Z naravo do novih eko storitev in produktov – EKOTRIP

PARTNERJI:

Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna

Metka Hribar, Kuteževo 14a, 6250 Ilirska Bistrica

Odkup, prodaja in prevoz živine Volk Tomaž s.p., Suhorje 5, 6217 Vremski Britof

Izobraževanje, Tamara Urbančič  s. p., Topolc  46,6250 Ilirska Bistrica

TRAJANJE:   1. 2. 2021–31. 1. 2022 

VREDNOST  projekta:  66.477,84€  od tega sofinanciranje v višini 49.939,42€

PROJEKT je SOFINANCIRAN  s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Naziv ukrepa: ukrep M19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Naziv podukrepa: podukrep M19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

OPIS OPERACIJE:

Nabiranje zelišč v naravi in njihova predelava imata na območju Slovenije dolgo tradicijo. Obe dejavnosti sta se v preteklosti razvijali in ohranjali predvsem v samostanih, v povezavi z zdravljenjem z zelišči. Kasneje se je razvilo tudi nabiranje in sušenje zelišč. Kot je zapisano v Smernicah razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 predstavljajo zelišča tudi prednost pri razvoju hortikulturne terapije in turizma. Velik potencial ima ekološka pridelava zelišč na manjših površinah, med ostalim tudi v povezavi s turizmom, saj to predstavlja nišne proizvode, lokalni trg, kar cenijo potrošniki, ki so vedno bolj zahtevni in tudi okoljsko ozaveščeni.

Namen projekta je nadgradnja obstoječih dejavnosti partnerjev in razviti nove eko storitve in produkte ter skupni turistični program, ki bo vse to povezoval. V okviru projekta bo nastalo novo  partnerstvo lokalnih ponudnikov, ki bo z razvojem novih produktov in storitev na osnovi zeliščarske dediščine tudi primer dobre prakse za nove poslovne priložnosti razvoja eko podjetništva na podeželju.

Aktivnosti operacije:

  • Ureditev prostora za druženje in izobraževanje (zeliščni vrt, prostor za izvajanje zeliščno zvočne kopeli in delavnic v naravnem okolju)
  • Nabava opreme za nadgradnjo oz. razvoj novih dejavnosti partnerjev
  • Izdelani novi pripomočki za promocijo uporabe zelišč (izparilniki, blazine, prevleke)
  • Izobraževalne aktivnosti (študijski krožek, delavnice, e-brošura)
  • Promocija projekta (preko medijev in dogodkov)

 Cilji operacije:

  • Ustvariti nove pristope k razvoju osnovnih storitev na področju naravne in kulturne dediščine ter na osnovi te dediščine in naravnih danosti razviti nove eko storitve in produkte
  • Spodbuditi podjetniško aktivnost na podeželju
  • Spodbuditi razvojno naravnanost partnerjev
  • Spodbuditi povezovanje med razvojnimi partnerji
  • Izboljšati ali ohraniti okolje v dobrem stanju

Rezultati operacije:

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

 

 

 

 

Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah

 

 

 

 

 

Projekt se izvaja v sklopu 3. Javnega razpisa za podukrep 16.9. Javni razpis se sofinancira iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

Osnovni podatki o projektu:

  • Naziv ukrepa: ukrep M16 – Sodelovanje
  • Naziv podukrepa: podukrep M16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost  ter izobraževanjem o okolju in hrani
  • Naziv projekta: Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah

Partnerji projekta:

  • VP: Kmetija Slavec, Knežak
  • P1: Dom starejših občanov Ilirska Bistrica
  • P2: Kmetija Mahne, Cerknica
  • P3: Kmetija Ranč solne, Ilirska Bistrica
  • P4: Spominčica-Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci, Ljubljana
  • P5: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Opis:

Projekt predstavlja sodelovanje med tremi kmetijami in tremi pravnimi osebami in sicer na področju zdravstvenega varstva. Projekt se osredotoča na ranljive skupine – invalidne osebe, otroke s posebnimi potrebami, starostnike in osebe z demenco ter njihove svojce.  Namen projekta je pomagati ranljivim skupinam pri vzdrževanju in urjenju kognitivnih funkcij. Ker je kmetija zelo raznolik  prostor, ki lahko nudi kvalitetno izvajanje vsebin, smo se odločili, da naredimo programe za kmetije na temo primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij in razvijemo pripomočke, ki jih bodo te kmetije lahko uporabljale pri izvajanju aktivnosti z obiskovalci in koristniki storitev na kmetiji, ki sodijo med ranljive skupine. Ta nova razvita dejavnost bo kmetijam predstavljala dodaten vir dohodka, razviti pripomočki pa bodo v korist tudi članom kmetij, ki sodijo v ranljive skupine. Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Združenje Spominčica in SGLŠ Postojna bodo pomagali kmetijam Slavec, Mahne in Ranč Solne razviti nov program, pripomočke ter člane kmetij usposobiti za uporabo pripomočkov in izvajanje programa.

Tekom projekta se bodo s sodelovanjem vseh partnerjev razvili pripomočki (10) za krepitev kognitivnih funkcij pri ranljivih skupinah, s poudarkom na pomoči dementnim osebam. Pri invalidnih osebah se bodo programi in pripomočki osredotočali na spodbujanje grobe in fine motorike, uporabo rok in dlani kot osnovnega orodja, spodbujanje sestavljenih gibov, ravnotežja. Z različnimi igrami se bo kombinirala motorika in razmišljanje, mišljenje. Pri otrocih s posebnimi potrebami se bodo z  razvitimi pripomočki razvijale kognitivne sposobnosti, prepoznave, kombinatorike, poznavanja števil in besed, povezovanja. Gre za spodbujanje nižjih kognitivnih nivojev, kot tudi višjih (kombinatorika, povezovanje). Ni zanemarljivo, da se obenem spodbuja fina motorika (igre). Pri tem poteka spodbujanje izražanja čustev, uporabo čutil, kombiniranje z občutenjem in prepoznavanjem predmetov in stvari na osnovi informacij, ki jo prejmejo na podlagi uporabe čutil.

Na podlagi prejšnjih izkušenj, predvsem na kmetiji Slavec in Mahne, smo ocenili, da je kmetija zaradi svoje pestrosti odličen prostor za izvajanje tovrstnih aktivnosti, ki jih bomo v projektu razvili in na kmetijah preizkusili skupaj s sodelujočimi ranljivimi skupinami, ki jih zagotavljajo partnerji.

Cilji projekta:

Splošni cilj: Preučitev možnosti za razvoj dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na področje zdravstva in sicer preučitev možnosti za izvajanje primarne preventive  za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin.

Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

  • usposobiti člane kmetij glede uporabe razvitih pripomočkov in dela z ranljivimi skupinami za namen urjenja kognitivnih funkcij
  • pripraviti analizo možnosti in pričakovanj kmetij, kar bo osnova za nabor primernih aktivnosti v povezavi z izvajanjem primarne preventive na področju zdravja
  • izdelati pripomočke za urjenje kognitivnih funkcij na kmetijah
  • izdelani programi na kmetijah za izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin z uporabo v projektu razvitih pripomočkov
  • evalvirati projekt ter na podlagi informacij evalvacije pripraviti analizo izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso in sicer v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • preko organizacije in izvedbe delavnice prenesti znanja in informacije na druge kmetije širom Slovenije,
  • Izdelati strokovno dokumentacijo o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh pripomočkov
  • razširiti rezultate projekta z uporabo različnih komunikacijskih sredstev,
  • krepiti diverzifikacijo dejavnosti na kmetij in ustvariti pogoje za ustvarjanje dodane vrednost na kmetiji.

Pričakovani rezultati projekta:

  • izboljšane kompetence članov kmetij za izvajanje programov,
  • oblikovanih in pilotno preizkušenih 10 pripomočkov na partnerskih kmetijah, za dementne, invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami,
  • pridobitev dovoljenja za opravljanje dodatne dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • vključitev oblikovanih pripomočkov in programov v ponudbo kmetij,
  • evalvacija projekta in analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
  • Izdelana strokovna dokumentacija o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh pripomočkov
  • na druge kmetije bo preneseno v okviru projekta pridobljeno znanje in izkušnje,
  • razširjeni rezultati projekta na različne ciljne javnosti.

Vrednost projekta: 74.989,31 EUR, financiranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Trajanje projekta: 20. 4. 2022–19. 4. 2024

Povezave:

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development

https://www.program-podezelja.si/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Projekt EIP 16.5 – Podporni organizmi: »Ohranjanje skrivališč in bivališč podpornih organizmov za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanja naravnih virov in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč, v luči prilagajanja prihajajočih podnebnih sprememb«

 

 

 

 

 

Vodilni partner: 2Dom, d.o.o., so.p.

Projektni partnerji:

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Trajanje projekta: maj 2022 – maj 2025

Namen projekta

Poglavitni namen projekta je prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti na vseh ravneh (ekosistemski, vrstni in genetski), h krepitvi ekosistemskih storitev podpornih organizmov kot tudi habitatov ter zagotovitev večjega varstva biotske raznolikosti, ki poleg ohranjanja narave nudi kmetom različne koristi in posledično poveča njihovo ekonomsko varnost. Namen projekta je tudi razvijati smernice gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih za ohranitev in vzdrževanje biotsko in proizvodno raznovrstnih kmetijskih površin oz. območij s prisotnostjo podpornih – za kmetijstvo koristnih organizmov.

Cilji projekta:

  • Ohranitev, vzdrževanje in obogatitev različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo skrivališča in bivališča podpornih organizmov.
  • Umeščanje novih skrivališč in bivališč podpornih organizmov, s ciljem izboljšanja potencialov kmetijskih proizvodov.
  • Večja biotska raznovrstnost na genetski, vrstni, ekosistemski ter ekonomski ravni.
  • Povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov o pomenu skrivališč in bivališč podpornih organizmov za ohranjanje habitatov in vrstne pestrosti.
  • Predstavitev dobrih praks, ki bi lahko služile spremembi sistema kmetijskih subvencij.

Pričakovani rezultati:

  • Usmeritve za trajnostno vzdrževanje in vnovično vzpostavitev habitatnih tipov – bivališč in skrivališč podpornih organizmov.
  • Pregled podpornih organizmov ter njihovih bivališč in skrivališč.
  • Večja ozaveščenost različnih javnosti o pomenu podpornih organizmov za trajnostno kmetovanje
  • Izboljšano stanje habitatov, pomembnih za podporne organizme in posledično biotsko raznolikost.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  vrednost sofinanciranja znaša 248.951,34 €. Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 5. javnega razpisa za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP.

Doseženi rezultati projekta:

  • V začetni fazi projekta so bili izvedeni ogledi stanja in pridobljeni drugi podatki (lega, habitatni tipi, rastlinstvo) o partnerskih kmetijskih gospodarstvih (KG) ter opravljeni pogovori z lastniki (potrebe, razvojne usmeritve) za zasnovo praktičnega preizkusa.
  • Na tej podlagi so bila pripravljena navodila in sheme za vnos različnih elementov, pomembnih za privabljanje in ohranjanje prisotnosti podpornih organizmov na posameznem partnerskem KG in v širšem prostoru.
  • V okviru razvitega modela smo različne elemente kot bivališča in skrivališča podpornih organizmov ter njihove habitate nasploh vključili v prostor kot elemente za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanje naravnih virov in izboljšanje potenciala kmetijskih zemljišč ter s tem za učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe s strani uporabnikov.

Praktični preizkus rešitev je bil izveden na 5 partnerskih kmetijskih gospodarstvih, iz različnih regij – na KG 2DOM, KG MakroBios Panonija, KG Široko, KG Žagar in KG Štanta. Na vsakem KG smo na novo umestili lesene (10) in glinene (5) gnezdilnice, lesene netopirnice (3) ter obnovili oz. ustrezno uredili elemente, ki so že bili prisotni na posameznem KG: npr. kupi skal (za plazilce, kuščarje), odmrla drevesa in druga lesna biomasa (hlodi listavcev za hrošča rogača in druge žuželke, kupi vej za ježe in kune idr.), drevesni osamelci (za ujede, sove), manjši vodni kali (za dvoživke in kot pitniki za druge živali); na določenih KG so bili nekateri od teh elementov umeščeni na novo. Na določena KG so bili umeščeni tudi hoteli za žuželke, čmrlje in metulje ter drogovi za ujede.

  • Podane so bile usmeritve za redno vzdrževanje in obnavljanje bivališč in skrivališč podpornih organizmov (npr. čiščenje gnezdilnic, obnavljanje odpadne lesne biomase, vodnih kalov) in trajnostno upravljanje habitatov nasploh: ohranjanje travniških sadovnjakov posameznih visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanje ekstenzivnih, vrstno pestrih travnikov, mejic in gozdnega roba.
  • Z izvedbo programa usposabljanja (3 sklopi, 9 ur) smo povečali usposobljenost partnerskih in drugih KG (skupaj 7) na področju: poznavanja podpornih organizmov (npr. ptice, netopirji, čebele, čmrlji, druge žuželke, plazilci, dvoživke in drugi, za kmetijstvo koristni organizmi), njihovih bivališč in skrivališč nasploh habitatov, praktičnih načinov njihovega vključevanja v (kmetijski) prostor ter ekosistemskih storitev. Kmetje so tako pridobili dragoceno znanje o doprinosu podpornih organizmov in njihovih habitatov k večanju potenciala kmetijskih proizvodov in bolj trajnostnemu kmetovanju. Posledično to prispeva k odgovornejšemu odnosu uporabnikov do prostora in ravnanju z naravnimi viri ter pripravljenosti sprejemanja sprememb v smislu uvajanja vzdržnih tehnologij pridelave, ki prispevajo k varstvu okolja, ustvarjanju novih habitatov za podporne organizme in dvigu biotske pestrosti.
  • S prenosi znanja v prakso (skupaj 7 dogodkov) v obliki demonstracij znanja, predavanj oz. delavnic, strokovne ekskurzije smo pridobljeno znanje razširili med širok spekter ciljnih publik – druga kmetijska gospodarstva, strokovnjake z različnih področij (kmetijstvo, naravovarstvo, urejanje krajine idr.), dijake SGLZŠ in splošno javnost. Izvajali so jih partnerji s področja svetovanja, raziskovanja, izobraževanja in kmetijska gospodarstva.
  • O projektu in o pomembnosti ohranjanja vrstne pestrosti, o podpornih organizmih, njihovih bivališčih, skrivališčih in ekosistemskih storitvah, o trajnostnem kmetovanju in varovanju naravnih virov smo širšo javnost obveščali in ozaveščali z objavami na spletnih straneh partnerjev, preko plakatov, najav dogodkov na spletnih straneh in družbenih omrežjih, s predstavitvijo projekta na Dogodku EIP na Bledu (nov 2022), srečanju mednarodnega projekta Highlands na KIS (okt 2022), 11. strokovni konferenci Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2023 na FKBV UM (okt 2023), v oddaji Ljudje in zemlja (jun 2023), s sodelovanjem v raziskavi v okviru projekta Climate Smart Advisors, katerega cilj je okrepiti kmetijsko svetovalno skupnost v EU in tako zagotoviti hitrejše sprejemanje podnebno pametnih kmetijskih praks s strani širše kmetijske skupnosti.
  • O projektu in doseženih rezultatih smo širšo javnost informirali na javnih dogodkih za splošno in strokovno javnost, za druga kmetijska gospodarstva in na dogodku EU CAP Network v Romuniji na temo opraševalcev, z objavami v občinskem časopisu Bistriški odmevi (april 2025, št. 131, str. 50) in tedniku Vestnik (8.5.2025, str. 10) ter v drugih komunikacijskih sredstvih.
  • S pripravo priročnika dobre prakse na temo projekta bodo kmetovalci, kmetijski svetovalci in drugi deležniki pridobili potrebne informacije in znanja za izvajanje v okviru projekta razvitih rešitev tudi po njegovem zaključku, saj je zagotavljanje prisotnosti podpornih organizmov v (kmetijski) krajini dolgotrajen proces.
  • Določeni učinki projekta dodo tako vidni šele na dolgi rok: ustvarjeni novi habitati za podporne organizme (vezava ogljika v lesno biomaso in talno organsko snov), večja vrstna pestrost (živali, rastline), učinkovitejše opraševanje, izboljšana kmetijska proizvodnja (večji hektarski donos), bolj trajnostno kmetovanje (biokontrola škodljivcev – manjša poraba FFS in drugih pesticidov; delovanje koristnih organizmov v tleh – ohranjanje rodovitne prsti, posledično manjša poraba mineralnih gnojil in drugih dodatkov; zmanjšana uporaba kmetijske mehanizacije – manj emisij), manjše onesnaževanje tal in podtalnice (vodnih virov), ohranjanje krajinskih značilnosti slovenskega podeželja (ambientalna vrednost), razvoj novih dejavnosti na kmetiji (ustvarjanje dodatnega prihodka).

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

EIP 16.2 – Žičnice in hiške: »Pilotiramo spravilo lesa z izboljšano mobilno gozdarsko žičnico in inoviramo nov način izdelave lesenih objektov iz manj vrednega lesa«

Namen projekta je izboljšanje gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb s poudarkom na žičnem spravilu s postavitvijo mobilnih gozdarskih žičnic na težje dostopnem terenu ter‍ inovativni način uporabe manj kakovostnega lesa za gradnjo malih lesenih objektov, ki hkrati omogoča manj kvalitetnemu lese dodati višjo vrednost.

Cilji projekta: razvoj oziroma izboljšava tehnologije spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico, razvoj novega načina izdelovanja malih  lesenih objektov, prenos znanja v prakso, razširjanje rezultatov projekta.

Partnerji projekta: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna – vodilni partner, Izidor Černigoj, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Podobnik, turizem in gostinstvo, Marjan Podobnik, s.p., Bojan Majdič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Vok, Melita Stegel – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Izobraževanje Tamara Urbančič, s.p., Gozdarski inštitut Slovenije, Medivar, Bogdan Plesničas s. p.

Rezultati projekta:

– Varno delo z mobilno gozdarsko žičnico Kobra 9500-25 (videoposnetek)

– Analiza izvedljivosti

Tekom projekta so nastali tudi rezultati:
–    uspešno izveden preizkus mobilne gozdarske žičnice na dveh lokacijah
–    usposobljenih 10 oseb za delo z mobilno gozdarsko žičnico
–    usposobljenih 10 oseb za izgradnjo malih lesenih objektov
–    izdelani trije izobraževalni filmi objavljeni na šolskem YT kanalu: SGLŠ Postojna – YouTube
–    posneta in predvajana dva prispevka za Oddajo Ljudje in zemlja dne:
10.10.2021: TV – RTV SLO
17.8.2022: Izdelava objektov iz manj vrednega lesa (rtvslo.si)
–     prispevek na radiu SLO1: Oddaja Od setve do žetve  Prvi • Od setve do žetve • Koščičarjev na Primorskem bo malo (rtvslo.si)
– izdelanih 5 malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa
– objavljena novica o rezultatih projekta na šolski spletni strani

Projekt je sofinanciran s strani republike Slovenije in Evropske Unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (3. JR za podukrep 16.2. vrednost sofinanciranja znaša 74.661,62 €, od tega je delež sofinaciranja za SGLŠ do največ 49.411,55 €.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

 

Ustvarjalni vrtiljak Miška Bamija

Nosilec: ZAVOD TV GALEJA Ilirska Bistrica

Partnerji: Nataša Frank, Ilirska Bistrica, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, TK Pri Andrejevih, Lenja izdelki iz lesa, Janez Rutar s.p.

Občine izvajanja: Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica

Predvidena vrednost operacije: 41.381,46 €

Znesek sofinanaciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: 31.013,86 €

Naziv ukrepa: ukrep M19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Naziv podukrepa: podukrep M19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

Kratek opis operacije:

Operacija Ustvarjalni vrtiljak Miška Bamija bo nastal na podlagi avtorske pravljice Mišek Bami avtorice Nataše Frank. Otrokom pravljico predstavi na prav poseben način, z uporabo »interaktivne obleke«, ki je sešita iz inovativnega didaktičnega materiala, in hkrati predstavlja mini gledališko sceno za majhne ročne lutke (miške). Opisan način pripovedovanja pravljice je otrokom zelo zanimiv in privlačen. Z njim želi pri otrocih vzbuditi zanimanje za poslušanje in usvajanje določenih znanj preko zanimive animacije. S pomočjo didaktičnega materiala  otrokom pomaga pri usvajanju in utrjevanju matematičnih pojmov in barv, ter jim jih na zabaven in poučen način skuša približati. Omenjen didaktični pripomoček pa poleg zgoraj naštetih ciljev predstavlja mali konglomerat znanj s katerimi lahko vpliva na celostni razvoj otroka. Predstavo izvaja sama, glavni junak je mišek Bami – prstna lutka z animacijo katere doseže pri otrocih kar največ zanimanja in interaktivnega sodelovanja. 

Dolgoročni cilji: 

Z načrtovanimi aktivnostmi izboljšali pogoje za zagotavljanje visoke kakovosti življenja z razvojem novega programa na področju sodobnih tehnologij (spletna stran z didaktičnimi vsebinami in interaktivno pravljico) in s tem spodbuditi razvojno (inovativno) naravnanost akterjev ter povezovanje med razvojnimi partnerji (interaktivne delavnice, izkustvena interaktivna božična predstava, TV pravljice z delavnicami)  na območju vseh treh občin.

Kratkoročni cilji:
– Pritegniti čim večje število udeležencev na interaktivnih delavnicah, izkustveni interaktivni božični predstavi, gledanju TV pravljic, uporaba lesenih igrač v vrtcih in prebiranje slikanice ter čim večje število obiskovalcev spletne strani kjer bo objavljena interaktivna pravljica.
– Zagotoviti višjo bralno pismenost med otroki.
– Razvoj otrokovih spretnosti na različnih področjih, ki so povezana z gibanjem, spoznavanjem, govorom in socialnim razvojem kot tudi motorični razvoj in sicer razvoj fino motorike, pincetnega prijema, sestavljanja, vtikanja in natikanja.
– Razvoj jezikovne in osnovne digitalne pismenosti vrtčevskih otrok; približati interaktivne in didaktične vsebine otrokom preko sodobnih komunikacijskih poti.
– Vključevanje predšolskih otok v aktivnosti v lokalnem okolju preko lokalne televizije z kvalitetnimi TV oddajmi z interaktivno vsebino.
– Kvalitetna izvedba predstave na interaktivnih delavnicah in izkustvene interaktivne božične predstave.
– Operacija bo zagotovila ohranitev obstoječega delovnega mesta.

Rezultati I. faze bodo:

– 1 slikanica Mišek Bami,
– 2 leseni igrači,
– oprema prostora za izvajanje delavnic na Srednji gozdarski šoli Postojna (SGLŠ),
– nakup opreme (ozvočenje za izvajanje predstav, dve robotski TV kameri, nosilec za kamero katera bo vpeta v steno, 1 upravljalec teh robotskih kamer ter 1 video mešalnik).

Rezultati II. faze bodo:
– 1 interaktivna spletna stran s pravljico, interaktivnimi nalogami in učnim listom v slovenskem jeziku in angleškem jeziku,
– 12 interaktivnih delavnic (v dveh sklopih) z ozaveščanjem glede varstva okolja in ohranjanja narave,
– 1 izkustvena interaktivna božična predstava,
– oprema kotička za otoke na turistični kmetiji Pri Andrejevih v Narinu,
– 5 TV pravljic.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

Apiturizem in apiterapija – pomen ravnovesja kot prioriteta življenja, širšega okolja in sonaravnega turizma

PARTNERJI:

  • Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna
  • Aleš Jenko Klenik 82a, 6257 Pivka
  • Svetovanje, izobraževanje in oblikovanje Zdenka Žakelj,s.p., Slavinje 13a, Hruševje
  • N.T.A Tibor Pranjić s.p., Kolodvorska 14a, 6257 Pivka
  • Masaže Zen-holi, Marjetka Šajn s.p., Matenja Vas 15a, Prestranek
  • Izobraževanje, Tamara Urbančič  s. p., Topolc  46,6250 Ilirska Bistrica

TRAJANJE:   1.1.2021 – 31.12.2021 

VREDNOST  projekta:  65.427,38€  od tega sofinanciranje v višini 47.409,13€

PROJEKT je SOFINANCIRAN  s strani Evropske  unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Naziv ukrepa: ukrep M19 – Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)
Naziv podukrepa: podukrep M19.2 – Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

OPIS OPERACIJE:

Pri operaciji APITT gre za sodelovanje šestih (6) partnerjev iz treh različnih sektorjev. Aktivnosti se bodo izvajale na območjih vseh treh občin.

Glavni cilj operacije je ustvariti inovativen program na področju turizma – apiturizem in apiterapijo, kar predstavlja novost na območju LAS. Ostali cilji operacije so:

  • vzpostaviti partnerstvo za dolgoročni razvoj apiturizma in apiterapije;
  • vzpostaviti pogoje (prostorske in kadrovske) za izvajanja apiturizma in apiterapije,
  • vzpostaviti in pilotno izvesti apiterapijo in medeno masažo,
  • vzpostaviti in pilotno izvesti kolesarsko čebelarsko pot, ki bo povezoval celotno območje LAS,
  • vzpostaviti in pilotno izvesti čebelji tabor,
  • uporabiti sodobne tehnologije (QR kode) za promocijo, vključevanje otrok, mladostnikov in starejših v dogajanje

Operacija vključuje 5 glavnih aktivnosti in sicer:

  • koordinacija in vodenje operacije,
  • naložba v izgradnjo turističnega objekta – apartmaja
  • vzpostavitev apiterapije,
  • izdelava kolesarske čebelarske poti,
  • vzpostavitev medene masaže
  • promocija operacije.

Naložba v izgradnjo turističnega objekta – apartmaja in vzpostavitev apiterapije vključuje izgradnjo nove turistične nastanitve, primerne za razvoj apiturizma in apiterapije na območju LAS in prilagojene gibalno oviranim osebam.

Izdelava kolesarske čebelarske poti vključuje določanje trase kolesarjenja, pripravo gradiva in vsebin za kolesarsko pot, izdelavo QR kode in povezavo s spletno stranjo, snemanje gpx datoteke, spletno obdelavo kolesarske poti ter pripravo letaka za promocijo kolesarskega produkta. Kolesarska čebelarska pot bo vključevala tudi možnost dodatne ponudbe oziroma aktivnosti in sicer čebelji tabor, izposojo električnih koles, ogled hotelov za čebele ter delavnice izdelave sveč in mila iz čebeljega voska.

Za potrebe vzpostavitve medene masaže bo pridobljen certifikat za izvedbo medene masaže in kupljena prenosna masažna miza.

Glavni rezultat operacije je nov celostni turistični programa apiturizma, ki bo vključeval storitve apiterapije, čebelji tabor in medeno masažo, povezano preko nove čebelarske kolesarske poti.

Nadalje so načrtovani rezultati projekta tudi:

  • novo vzpostavljeno partnerstvo, ki predstavlja temelj razvoja inovativnega pristopa apiturizma na območju LAS;
  • izgrajen apartmaja kot nove turistične kapacitete z dodano vrednostjo ponudbo nove storitve apiterapije;
  • izdelana QR koda kolesarske čebelarske poti in s tem tehnološki pristop k revitalizaciji podeželja,
  • pilotna izvedba kolesarske čebelarske poti mest;
  • čebelji tabor za otroke in mladoletne s poudarkom na vključenosti otrok iz socialno šibkih družin;
  • izvedba dveh delavnic za starejše in socialno ogrožene;
  • ureditev hotelov za divje čebele;
  • nakup električnih koles
  • pridobitev certifikata za izvedbo medene masaže.

Operacija je namenjena obiskovalcem/turistom, zlasti kolesarjem, pohodnikom, družinam z otroci ter ljudem z zdravstvenimi težavami. Naslavlja 3 ranljive skupine in sicer gibalno ovirane osebe-invalide (apartma, apiterapija, medena masaža), starejše osebe (apiterapija, medena masaža, delavnice) ter otroke in mladoletne iz socialno šibkih družin (čebelji tabor).

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.

Rezultat projekta: čebelarsko-kolesarska pot

Priprava inovativnih gnojil na osnovi biooglja in uporaba v ekološki pridelavi zelenjave

Naziv intervencije: Intervencijo IRP31 – Podpora za projekte EIP

Naziv projekta: Priprava inovativnih gnojil na osnovi biooglja in uporaba v ekološki pridelavi zelenjave

Kratek opis operacije:

Trajanje: 24. 4. 2025–24. 4. 2028
Vrednost sofinanciranja: 299.588,20€
Partnerji v projektu:
1. Vrtnarstvo Jure Štanta s.p., Buje, vodilni partner
2. Inštitut za promocijo varstva okolja, ddr. Ana Vovk, svetovalno podjetje
3. Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, raziskovalno podjetje
4. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, svetovalno podjetje
5. Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, izobraževalna organizacija
6. Ivan Morelj s.p., Buje, podjetje na podeželju
7. Kmetija pri Andrejevih, Narin
8. Kmetija Volk, Mitja Volk, Suhorje
9. Kmetija Jernejevi, Aleš Žakelj, Slavinje
10. Kmetija Frank, Dušan Frank, Topolc
11. Zala Stegel, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Malo Ubeljsko
12. Kmetija Škerlj, Tomaj
13. Kmetija Kumer 1687 d.o.o., Trgovišče

Opis projektnih aktivnosti:
Projekt se osredotoča na izboljšanje rodovitnosti tal, prilagajanje podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. Ključne aktivnosti vključujejo proizvodnjo biooglja iz organskih odpadkov, pripravo komposta na osnovi biooglja z biostimulanti ter testiranje njegove učinkovitosti na kmetijah. Na praktičnih delavnicah se bodo člani kmetij usposobili za proizvodnjo in uporabo biooglja. Pilotni poskusi bodo ocenili vpliv gnojil na osnovi biooglja na tla, pridelke in ogljični odtis. Projekt spodbuja krožno gospodarstvo in razširja rezultate za podporo trajnostnih kmetijskih praks.

Načrtovane aktivnosti v okviru projekta so:
• Izdelava biooglja iz organskih snovi, ki sicer predstavljajo odpad (npr. gnoj, ostanki lesa in rastlin, odpad morskih lupinarjev).
• Priprava gnojil z aktiviranjem biooglja preko kompostiranja in dodajanja biostimulantov.
• Praktični preizkusi na kmetijah – poskusna uporaba pripravljenih gnojil pri pridelavi zelenjave.
• Razvoj digitalne aplikacije za spremljanje parametrov poizkusa in izračun potrebnih gnojil. • Izdelava priročnika za pripravo bioglja ter uporabo gnojil.
• Diseminacija znanja in rezultatov preko različnih dogodkov in aktivnosti med različne ciljne javnosti.

Cilji in rezultati operacije:
Namen projekta je nasloviti degradacijo tal, zmanjšano rodovitnost, podnebne spremembe ter potrebo po trajnostni pridelavi hrane v Sloveniji. Projekt uvaja uporabo biooglja, biostimulansov in komposta kot rešitev za izboljšanje strukture in rodovitnosti tal, povečanje zadrževanja vode in zmanjšanje erozije. Z inovativnimi pristopi, kot so kompostiranje z bioogljem in uporaba lastnih virov kmetij, projekt krepi odpornost pridelave na podnebne spremembe, zmanjšuje uporabo sintetičnih gnojil in spodbuja krožno gospodarstvo, kar zagotavlja trajnostno produktivnost kmetij.

Cilji projekta so:
• Razvoj inovativnih gnojil, ki temeljijo na biooglju, pridobljenem iz lokalnih odpadnih biomaterijalov.
• Uporaba biooglja za izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje odpornosti rastlin na bolezni in podnebne spremembe.
• Praktični preizkusi na partnerskih kmetijah za preverjanje učinkovitosti biooglja in biostimulantov pri pridelavi zelenjave.
• Razširjanje rezultatov in znanj preko delavnic, izobraževanj in priročnikov.

Pričakovani rezultati so:
• Kmetije, usposobljene za samostojno pripravo biooglja in gnojil.
• Razvita inovativna in ekološko sprejemljiva gnojila.
• Testirana učinkovitost gnojila.
• Povečana rodovitnost tal in odpornost rastlin na bolezni.
• Zmanjšana količina organskega odpada na kmetijah, ki preko kompostiranja pridobi na vrednosti.
• Zmanjšanje uporabe sintetičnih gnojil in pesticidov.
• Uvedba trajnostnih praks na kmetijah, kar bo prispevalo k varovanju narave in okolja.
• Povečanje samooskrbe z zelenjavo in izboljšanje kakovosti pridelkov.

GOZD-TURIZEM-ZNANJE-TRAJNOST

Intervencija IRP26.02 – Podpora za izvajanje projektov v okviru strategije LAS

Naziv projekta: GOZD-TURIZEM-ZNANJE-TRAJNOST

Kratek opis operacije:

Trajanje: 6. 5. 2025–30. 4. 2026
Vrednost sofinanciranja: 29.998,80 €

Opis projektnih aktivnosti:
Projekt se osredotoča na postavitev dodatne turistične infrastrukture (glamping hiške iz naravnih materialov) v parku SGLZŠ ter nadgradnjo didaktičnih programov povezanih z gozdom- gozdno pedagogiko in gozdno terapijo. Ti programi bodo osnovnošolcem, lokalni skupnosti in ranljivim skupinam omogočili praktično izobraževanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, varstvu narave in zdravilnih učinkih gozdnega okolja. Leseni šotori z nadstreškom bodo zgrajeni iz ekoloških materialov, kar bo podpiralo ekološko osveščenost in praktično učenje. Projekt bo spodbujal razvoj trajnostnega turizma in okrepil vlogo šole kot izobraževalnega in inovativnega centra, prispeval bo k ohranjanju obstoječih delovnih mest (osebje hostla – pedagoško osebje) ter k krepitvi trajnosti in inovativnosti (gozdna terapija) s čimer bo dolgoročno izboljšal kakovost življenja v lokalnem okolju in prepoznavnost LAS.

Načrtovane aktivnosti v okviru projekta so:
• Postavitev dveh lesenih poševnih šotorov z nadstreškom po idejnem načrtu ter postavitev mobilne kuhinje .
• Nadgraditev programa gozdne pedagogike z digitalnimi elementi in razvoj programa gozdne terapije ter preizkus obeh programov s ciljnimi skupinami.
• Promocija rezultatov projekta in trženje.

Cilji:

Projekt prispeva k cilju trajnostnega razvoja podeželja (SC8) z ustvarjanjem pogojev za trajnostno gospodarjenje za naravnimi viri, ohranjanjem naravnega okolja in spodbujanjem ekološke ozaveščenosti. Prav tako prispeva k razvoju dodatne turistične infrastrukture, socialni vključenosti z vključevanjem ranljivih skupin v izobraževalne programe, kar je skladno z namenom LEADER/CLLD in cilji EKSRP.
V okviru projekta bosta razvita dva nova programa in ena nova storitev, ki bodo neposredno vplivali na povečanje konkurenčnosti in privlačnosti območja LAS ter prinesli pomemno dodatno vrednost. Hkrati project uvaja tudi digitalne rešitve, ki bodo obogatile izobraževalne programe in okrepile digitalne veščine udeležencev.

Pričakovani rezultati:

  • 1x Program gozdne terapije.
  • 1x Program digitalne gozdne pedagogike.
  • 1x Razvoj nove storitve. Glamping leseni šotori z nadstreškom in mobilno kuhinjo, zgrajeni iz ekoloških materialov kot nova turistična storitev.
  • 1x ohranjeno delovno mesto
  • oblikovanje in vključitev nadgraditve turistične ponudbe v ponudbo hostla
  • oblikovanje in vključitev izdelanih programov v ponudbo delavnic in naravoslovnih dni, ki jih izvaja šola
  • izvedba dneva odprtih vrat za predstavitev javnosti
  • Izvedbe programov: 2x izveden program v občini Ilirska Bistrica, 2x v občini Pivka in 3x v občini Postojna
  • promocija preko različnih kanalov, najmanj 7 objav ter izvedba

Projekt je sofinanciran v okviru ukrepa LEADER/CLLD iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Projekt se izvaja v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom