Opisi posameznih poti
Kolesarska čebelarska pot je del aktivnosti projekta »Apiturizem in apiterapija – pomen ravnovesja kot prioriteta življenja, širšega okolja in sonaravnega turizma«, sofinanciranega iz Evroskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Glavni cilj projekta je oblikovat inovativen program na področju turizma, ki vključuje apiturizem in apiterapijo.
Vožnja s kolesom po najlažji BEEcikel poti v občini Ilirska Bistrica je pravi užitek. Ravno prav dolgih 15 kilometrov in vsega skupaj 124 metrov višinske razlike vam ponuja ogled kraja, ki je bil vedno odvisen od vode. Mlini in žage so bili nekoč pomemben del Bistriške kotline in tamkajšnjega gospodarstva.
Štart poti je iz TIC-a Ilirska Bistrica, kjer lahko dobite vse dodatne informacije o zanimivostih samega kraju. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali malo več kot 2 uri. Kolesarska pot je primerna za vse vrste kolesarjev.
*Na poti lahko obiščete sedem lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Drugi del BEEcikel ture po Ilirski Bistrici vam postreže z vzponom na Studeno goro, od koder se boste spustili skoraj do meje s Hrvaško. Prehod iz peščenjaka v kraški svet vam ponuja poglede na vrtače in širni gozd. Tukaj že lahko začutimo morski pridih bližnjega Kvarnerja in istočasno spremljamo pogled na najvišji hrib izven alpskega kroga – Snežnik. Za konec se zapeljete še med bistriškimi jezeri in nadaljujete proti izhodiščni točki – TIC Ilirska Bistrica.
Štart poti je iz TIC-a Ilirska Bistrica. Dolžina poti je 37 kilometrov z nekaj več kot 760 višinskimi metri razlike. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 3 do 4 ure. Kolesarska pot je primerna za resnejše rekreativce.
*Na poti lahko obiščete osem lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Najdaljša in s tem najtežja trasa čebelarsko kolesarske BEEcikel ture vas bo peljala mimo obeh umetnih jezer, do gradu Prem, enega starejših in dobro ohranjenih gradov v Sloveniji. Sledil bo prijeten spust v dolino in nato zahteven vzpon v vas Podstenje, od kjer se boste ponovno spustili v Ilirsko Bistrico in tako zaključili turo. Res je, da je pot dolga malo več kot 54 kilometrov in boste na njej premagali več kot 900 višinskih metrov, bo pa nudila doživetje, ki vam bo za vedno ostalo v spominu. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 5 do 6 ur. Kolesarska pot je primerna za resne kolesarje.
Štart poti je iz TIC-a Ilirska Bistrica.
*Na poti lahko obiščete devet lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Zgodbo o Martinu Krpanu poznamo skoraj vsi. Duh močnega in krepkega moža z Vrha pri Trojici vas bo spremljal skozi najlažjo BEEcikel turo po Pivški kotlini. Zanimivost na poti bo vsekakor presihajoče Petelinjsko jezero, ki je zaradi svoje biotske pestrosti privlačno za ogled v vseh letnih časih. In če boste imeli srečo, se bo v njem še vedno zadrževala voda.
Štart poti je iz parkirišča pred Krpanovim domom Pivka. Na poti bo potrebno premagati dobrih 12 kilometrov in malo več kot 150 višinskih metrov. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali malo več kot 2 uri. Kolesarska pot je primerna za vsakogar.
*Na poti lahko obiščete 2 lokalna čebelarja. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Drugi del BEEcikel ture po Pivški kotlini, ki je nekoliko zahtevnejša, ponuja veliko narave s čudovitim razgledom s Šilentabra, kjer je nekoč stal največji protiturški tabor na slovenskem. Tukaj se zelo dobro vidi prelomnico med notranjsko-kraškim delom in na drugi strani prehod v Brkine.
Štart poti je iz parkirišča pred Krpanovim domom Pivka. Pot je daljša, ima malo več kot 33 kilometrov, vendar samo z enim resnejšim vzponom in skupno 562 višinskimi metri. Kolesarska pot je primerna za resnejše rekreativce. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 3 do 4 ure.
*Na poti lahko obiščete 7 lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Tretja in tudi najtežja BEEcikel tura po Pivški kotlini vam postreže naravna bogastva dveh presihajočih jezer, čudovitimi razgledi ter obisk najvišje ležeče in prav posebne vasice v občini Pivka, ki ji domačini po domače rečejo Juršče.
Štart poti je iz parkirišča pred Krpanovim domom Pivka. Pot je dolga malo manj kot 39 kilometrov, toda z več kot 650 višinskimi metri, vendar se vam napor, ki ga boste vložili med premagovanjem poti, povrne v obliki prečudovitih razgledov. Kolesarska pot je primerna za resnejše in zahtevnejše kolesarje. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 4 do 5 ur.
*Na poti lahko obiščete sedem lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Nezahtevna BEEcikel tura je najlažja čebelarsko kolesarska pot v občini Postojna. Popeljala vas bo v smeri Pivke jame, po sloviti Jamborni cesti, kjer so včasih tovorili les v Trst.
Štart poti je iz parkirišča pred Srednjo in gozdarsko šolo Postojna. Celotna pot je dolga malo več kot 24 kilometrov z 237 m višinske razlike. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali malo več kot 2 uri. Kolesarska pot je primerna za vse vrste kolesarjev.
*Na poti lahko obiščete tri lokalne čebelarje. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Drugi del BEEcikel ture po Postojni je malce težji, vendar pa ponuja več razgledov, saj se z razdaljo povečujejo tudi višinski metri. Teh boste na poti premagali kar 416. Ponovno boste iz smeri Pivka jama svojo pot nadaljevali v smeri proti Nanosu do vasi v njegovem vznožju.
Štart poti je iz parkirišča pred Srednjo in gozdarsko šolo Postojna. Kolesarska pot je primerna za resnejše in zahtevnejše kolesarje, ki jim razdalja slabih 40 kilometrov ne predstavlja prevelikega izziva. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 3 do 4 ure.
*Na poti lahko obiščete sedem lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Vsi, ki si boste za svojo BEEcikel turo po Postojni izbrali najtežjo od vseh treh, boste za svoj trud po skoraj 50-ih kilometrih vožnje in s 685 višinskimi metri nagrajeni s čudovito izkušnjo. Ogledali si boste mesto Postojna z vseh strani, pot vas bo vodila skozi idilične okoliške vasi.
Štart poti je iz parkirišča pred Srednjo in gozdarsko šolo Postojna. Kolesarska pot je primerna za resnejše kolesarje, ki so pripravljeni na dolgih 50 kilometrov poti s precej višinske razlike. Za celotno pot brez postankov boste potrebovali 4 do 5 ur.
*Na poti lahko obiščete pet lokalnih čebelarjev. Za ogled čebelnjaka ter nakupa medu, drugih izdelkov oziramo storitev so potrebne predhodne najave, veseli bodo vašega klica. Kontakte najdete pod zavihkom Seznam čebelarjev.
POMEMBNO: Čebelnjakom se ni dovoljeno približati brez spremstva čebelarja.
Seznam lokalnih čebelarjev, ki jih lahko obiščete na poti
Čebelarsko kolesarska pot, ki jo boste spoznali v nadaljevanju, povezuje občine Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Zasnovana je s ciljem, da se spozna čebele in njihovo pomembno vlogo, ki jo imajo na področju ohranjanja narave in zdravja. Na poti pa boste spoznali tudi lokalne čebelarje in njihovo delo ter druge dejavnosti, povezane s čebelarstvom in apiterapijo. Vabljeni, da pot spoznate preko spleta, kot tudi s kolesom.
Čebele so bile na zemlji že pred 50 milijoni let, kar dokazujejo fosilni ostanki. Človek jih je spoznal že v prazgodovinski dobi.
Čebelarstvo je del slovenske tradicije in kulturne dediščine. Slovenija je ena redkih držav s čebelnjaki, ki poleg funkcionalnosti poskrbijo tudi za videz okolice. V čebelnjakih so panji, bivališča čebel, ki so barviti, poslikani, pravzaprav poslikava panjskih končnic velja za avtohtono obliko umetniškega ustvarjanja na naših tleh, hkrati pa je postala ena izmed najbolj prepoznavnih oblik priljubljenega likovnega izražanja na Slovenskem.
V čebelnjakih so panji, bivališča čebel. Danes najbolj uporabljen med slovenskimi čebelarji je AŽ panj. Oblikoval ga je čebelar Anton Žnideršič, doma iz Ilirske Bistrice. Med potjo lahko obiščete Ilirsko Bistrico in muzej čebelarstva.
Na poti si lahko pobliže ogledate čebelnjake, obiščete čebelarje, poskusite slovenski med ali druge čebelje proizvode, si izboljšate počutje z medeno masažo, sprostite v čebelnjaku ob poslušanju čebeljega brenčanja in dihanju z aromami obogatenega zraka in nenazadnje se ob poti ustavite na travnikih ter samo opazujete čebele pri nabiranju nektarja in cvetnega prahu. Ko se boste peljali skozi gozd ali mimo gozda in sadovnjakov, opazujte čebele pri nabiranju mane, posebnega izločka ušic in kaparjev, iz katerega čebele pridelujejo gozdni med. Čebele nabirajo tudi smole dreves iz katerih pridelujejo propolis.
MED čebele pridelajo iz nektarja cvetlic, ki ga med nabiranjem shranijo v svojem medenem želodčku. Takemu medu rečemo cvetlični med. Lahko pa ga pridelajo iz mane, sladke tekočine, ki jo izločajo listne uši in kaparji, ko se hranijo z rastlinskimi sokovi listov in stebel. To je gozdni ali manin med.
Med največkrat uporabljamo kot sladilo in živilo, lahko je tudi zdravilo, če pa se hočemo razstrupiti, je med del t.i. medene masaže.
PROPOLIS čebele proizvedejo iz smole drevesnih brstov in skorje. Ko boste videli čebelo na drevesu opazujte, mogoče nabira smolo iz katere proizvede propolis. S propolisom so v starem Egiptu mumificirali. Čebele pa z njim preprečijo vdor bakterij v njihova bivališča. Z njim redno dezinficirajo notranjo površino doma. Pravzaprav si vsaka čebela preden vstopi v panj, razkuži svoje nogice na posebnem predpražniku, ki ni nič drugega kot propolis.
CVETNI PRAH je za čebele glavni vir beljakovin, pravimo, da je njihov kruh. Nabiranje cvetnega prahu od čebele zahteva veliko napora. Med nabiranjem ga spravlja v posebna koška na zadnjih nogah. Za eno grudico cvetnega prahu mora nabrati več kot 100 000 pelodnih zrnc, pri čemer mora obiskati približno 80 cvetov.
VOSEK je bil v preteklosti zelo dragocen, saj so iz njega izdelovali sveče. Pravijo, da so ga čebelarji skrivali pod svojimi posteljami, da je bil res na varnem, saj je bil zelo iskan. Danes se sveče izdeluje iz parafina, vosek pa se uporablja v kozmetiki. Vosek proizvajajo mlade čebelice iz posebnih voščenih žlez. Za 1 g voska morajo izločiti kar 1250 lusk voska. Čebele ga uporabljajo za izgradnjo satja, pravzaprav svojega domovanja.
Čebela nas lahko tudi piči. Če se počuti ogroženo, se na ta način brani, sicer nam noče nič hudega. Ob piku skozi strupno žlezo spusti v nas strup, ki je pravzaprav lahko tudi zdravilen za naše telo, če le nismo nanj alergični. Čebela ob piku žal umre, saj se ji skupaj s strupnikom iztrga iz telesa tudi del zadka.
Partnerji v projektu
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna omogoča mladim in odraslim pridobivanje znanj in veščin s področij gozdarstva, lesarstva in zdravstva za opravljanje poklica in uspešno vključevanje v družbo.
Zagotavljamo vseživljenjsko učenje ter prispevamo k ohranjanju in trajnostnem razvoju slovenskega podeželja in mestnih okolij.
Sodelujemo v več projektih, tako nacionalnih kot mednarodnih in dosegamo zavidljive rezultate na raznih tekmovanjih. Šola ima apiterapevtski čebelnjak.
Kontakt: tajništvo, 05 850 10 20, sgls.postojna@guest.arnes.si, www.sglzs.si
Aleš Jenko, Klenik 82a, 6257 Pivka
Aleševo petčlansko družino bogati ljubezen do živali, še posebej do čebel. Njihov dom »BEe in foREST« se nahaja na obrobju Nature 2000, na koncu vasi Klenik pri Pivki, v naročju narave, s katero so tesno povezani.
Njihova glavna dejavnost je oddaja počitniške hišice s savno, dodatno pa gostom pod streho ekološkega čebelnjaka nudijo »anti stres« kotiček za čuječe opazovanje čebel, ležišče na panjih za sproščanje, vdihavanje panjskega zraka, medeno masažo ter posebno doživetje nočitev v čebelnjaku.
Kontakt: BEe in foREST, apiturizem, Aleš Jenko s.p., Klenik 82a, 6257 Pivka, info@berest.si, https://berest.eu
Svetovanje, izobraževanje in oblikovanje Zdenka Žakelj, s.p., Slavinje 13a, Hruševje
Zdenka od leta 2006 deluje na področju razvoja podeželja. Izvaja delavnice in svetovanja o možnostih in priložnostih na podeželju, ohranjanju in trajnostnem razvoju podeželja ter vseživljenjskem učenju. Sodeluje v različnih projektih, tako s svojim podjetjem, kot tudi s kmetijo, ki jo imata z možem. Rada vrtnari, se ukvarja z rožami in kokošmi ter ročno ustvarja. Med drugim tudi unikatne okrasne sveče, z dodatkom čebeljega voska in drugih naravnih materialov.
Kontakt: Zdenka Žakelj, 031 781 199, zakeljzdenka@gmail.com, FB: Zdenka Žakelj
N.T.A Tibor Pranjić s.p., Kolodvorska 14a, 6257 Pivka
Green Tour Slovenia je inovativno turistično vodenje po področju Zelenega Krasa. Naše vodenje je zanimivo in raznoliko, saj si gost v zelo kratkem času lahko ogleda kar se največ da. Ponujamo vse od kolesarskih tur, izposoje koles, ogledi jam, supanje po presihajočih jezerih, pohodništvo, plezanje itd.
Ekipa poskuša s svojim vodenjem uporabniku in obiskovalcu našega okolja pričarati 5 zvezdničino doživetje v pravem pomenu besede.
Nudimo organizacijo in vodenje po Zelenem Krasu za vse starosti gostov, kjer je možnost tudi organizacije prenočišča in lokalnega obroka.
Kontakt: Tibor Pranjić, 040 818 253, pranjic.tibor86@gmail.com, Facebook stran
Masaže Zen-holi, Marjetka Šajn s.p., Matenja Vas 15a, Prestranek
Marjetka ima svoje podjetje z masažnim salonom v Matenji vasi od leta 2016. Izvaja klasično, tui-na, ortopedsko in športno masažo ter trigger point terapijo in maderoterapijo.
Stalno se izobražuje in izpopolnjuje in tako širi svojo ponudbo masaž in terapij. Med zadnjimi je študij na Šoli za evolutivno naturopatijo v Novi Gorici, kjer se je naučila izvajati akupunktno masažo po Penzlu ter kranio-sakralno reintegracijo. V svoji ponudbi ima vključeno tudi medeno masažo.
Kontakt: Marjetka Šajn, 031 637 969, marjetka.sajn@gmail.com, www.zen-holi.si
Izobraževanje Tamara Urbančič s. p., Topolc 46, 6250 Ilirska Bistrica
Tamara se od l. 2009 ukvarja z izobraževanjem mladih na področju ekološkega kmetijstva v obliki Kmetijskega krožka na več osnovnih šolah. Je partner v več projektih povezanih z razvojem podeželja, izvaja razne izobraževalne delavnice tako za otroke kot za odrasle. Svetuje pri vodenju in pripravi projektov razvoja podeželja. Njena mama je čebelarka zato z zanimanjem od otroštva spremlja čebelarstvo ter ga predstavi tudi otrokom. Pri izdelavi mazil in mil uporablja čebelje pridelke.
Kontakt: Tamara Urbančič, 040 919 396, tamicika@gmail.com, www.tamarakmetijski.si